< 1 Corinthians 13 >

1 Though I speak in the ‘tongues’ of people, or even of angels, yet have not love, I have become mere echoing brass, or a clanging cymbal!
Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala.
2 Even though I have the gift of preaching, and fathom all hidden truths and all the depths of knowledge; even though I have such faith as might move mountains, yet have not love, I am nothing!
In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam ljubezni, nisem nič.
3 Even though I dole my substance to the poor, even though I sacrifice my body in order to boast, yet have not love, it avails me nothing!
In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi.
4 Love is long-suffering, and kind; love is never envious, never boastful, never conceited, never behaves unbecomingly;
Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva; ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena,
5 love is never self-seeking, never provoked, never reckons up her wrongs;
se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega;
6 love never rejoices at evil, but rejoices in the triumph of truth;
ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici;
7 love bears with all things, ever trustful, ever hopeful, ever patient.
prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari.
8 Love never fails. But, whether it be the gift of preaching, it will end; whether it be the gift of ‘tongues,’ it will cease; whether it be knowledge, it, too, will vanish.
Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala; če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč.
9 For our knowledge is incomplete, and our preaching is incomplete,
Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma.
10 but, when the perfect has come, that which is incomplete will end.
Toda ko pride to, kar je popolno, takrat bo to, kar je deloma, odpravljeno.
11 When I was a child, I talked as a child, I felt as a child, I reasoned as a child; now that I am a man, I have done with childish ways.
Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil kakor otrok. Toda ko sem postal mož, sem otročje stvari dal stran.
12 As yet we see, in a mirror, dimly, but then – face to face! As yet my knowledge is incomplete, but then I will know in full, as I have been fully known.
Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno; toda takrat iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda takrat bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan.
13 Meanwhile faith, hope, and love endure – these three, but the greatest of these is love.
In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen.

< 1 Corinthians 13 >