Luka 22
1 Bližal se je pa praznik presnih kruhov, kteri se imenuje Velika noč.
Torej približal se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje Pasha.
2 In gledali so véliki duhovni in pismarji, kako bi ga umorili; kajti bali so se ljudstva.
Visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali, kako bi ga lahko ubili, kajti bali so se ljudi.
3 Pa vnide satan v Juda s priimkom Iškarijana, kteri je bil iz števila dvanajsterih;
Tedaj je Satan vstopil v Juda, z vzdevkom Iškarijot, ki je bil izmed dvanajsterih.
4 Ter odide, in dogovorí se z vélikimi duhovni in starešinami tempeljna, kako jim ga bo izdal.
In ta je odšel svojo pot ter se posvetoval z visokimi duhovniki in stotniki, kako bi jim ga lahko izdal.
5 In razveselé se, in obrekó mu dati denarja.
In ti so bili veseli in se obvezali, da mu dajo denar.
6 In obrekel se je, in iskal je pripravnega časa, da jim ga izdá brez ljudstva.
In obljubil je ter iskal priložnost, da jim ga izda v odsotnosti množice.
7 Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba velikonočno jagnje klati.
Potem je prišel dan nekvašenega kruha, ko mora biti zaklano pashalno jagnje.
8 Ter pošlje Petra in Janeza, govoreč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da jemo.
In poslal je Petra ter Janeza, rekoč: »Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo lahko jedli.«
9 Ona mu pa rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?
In rekla sta mu: »Kje želiš, da ga pripraviva?«
10 A on jima reče: Glej, ko vnideta v mesto, srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč vode; pojdita za njim v hišo, v ktero vnide,
Rekel jima je: »Glejta, ko vstopita v mesto, vaju bo srečal moški, nesoč lončen vrč vode; sledita mu v hišo, v katero vstopa.
11 In recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je gostilnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?
Hišnemu očetu pa bosta rekla: ›Učitelj ti pravi: ›Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‹‹
12 In on vama bo pokazal veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.
In pokazal vama bo veliko opremljeno zgornjo sobo; tam pripravita.«
13 Ter odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel; in pripravita velikonočno jagnje.
In onadva sta odšla ter našla, kakor jima je rekel in pripravila sta pashalno jagnje.
14 In ko pride čas, sede za mizo, in dvanajsteri aposteljni ž njim.
Ko pa je prišla ura, se je usedel in dvanajsteri apostoli z njim.
15 In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, predno bom trpel;
Rekel jim je: »S hrepenenjem sem si želel, da bi to pashalno jagnje jedel z vami, še predem trpim,
16 Kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.
kajti povem vam: ›Ne bom več jedel od tega, dokler to ne bo izpolnjeno v Božjem kraljestvu.‹«
17 In vzemši kelih, zahvali, in reče: Vzemite ga, in razdelite med seboj.
In vzel je čašo ter se zahvalil in rekel: »Vzemite jo in si to razdelite med seboj,
18 Kajti pravim vam, da ne bom pil od trtnega rodú, dokler ne pride kraljestvo Božje.
kajti povem vam: ›Ne bom pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.‹«
19 In vzemši kruh, zahvali, in prelomivši, dá jim govoreč: To je telo moje, ktero se za vas daje; to delajte za moj spomin.
In vzel je kruh in se zahvalil in ga razlomil ter jim dal, rekoč: »To je moje telo, ki je dano za vas, to delajte v spomin name.«
20 Ravno tako tudi kelih po večerji, govoreč: Ta kelih je nova zaveza po krvi mojej, ktera se za vas prelija.
Podobno tudi čašo po večerji, rekoč: »Ta čaša je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas.
21 In glej, roka izdajalca mojega je z menoj na mizi.
Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi.
22 In sin človečji gre, kakor je odločeno; ali gorjé človeku, kteri ga izdaja.
In Sin človekov resnično gre, kakor je bilo določeno, toda gorje temu človeku, po katerem je izdan!«
23 In oni začnó iskati med seboj, kdo od njih bi bil, kteri bo to storil.
In med seboj so se začeli spraševati, kdo izmed njih je bil, da bi storil to stvar.
24 Vname se pa tudi prepir med njimi, kdo od njih da meni, da je veči.
Med njimi pa je bil tudi prepir, kdo izmed njih naj bi veljal za največjega.
25 On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, a kteri imajo oblast, imenujejo se dobrotniki.
On pa jim je rekel: »Kralji poganov izvajajo gospostvo nad njimi, in kateri izvajajo oblast nad njimi, so imenovani dobrotniki.
26 Vi pa ne tako: nego kdor je največi med vami, bodi kakor najmanji; in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.
Toda vi ne bodite takšni, temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor mlajši in kdor je šef kakor tisti, ki streže.
27 Kajti kdo je veči: kdor sedí za mizo, ali kdor streže? Ali ne ta, kdor sedí za mizo? In jaz sem med vami, kakor kdor streže.
Kajti kdo je večji, kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Mar ni, kdor sedi pri mizi? Toda jaz sem med vami kakor tisti, ki streže.
28 A vi ste, kteri ste prebili z menoj v izkušnjavah mojih.
Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih skušnjavah.
29 In jaz vam bom zapustil kraljestvo, kakor ga je meni oče moj zapustil,
In določam vam kraljestvo, kakor ga je moj Oče določil meni,
30 Da boste jedli in pili za mizo mojo v kraljestvu mojem, in boste sedeli na prestolih in sodili dvanajstere rodove Izraelove.
da boste lahko jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.«
31 Reče pa Gospod: Simon! Simon! glej, satan vas je poželel, da bi vas presejal, kakor pšenico;
In Gospod je rekel: »Simon, Simon, glej, Satan je zahlepel, da bi te imel, da te lahko preseje kakor pšenico,
32 Ali jaz sem za te molil, naj ne izgine vera tvoja: in ti, kedar se spreobrneš, utrdi brate svoje.
toda jaz sem molil zate, da tvoja vera ne opeša; ko pa boš spreobrnjen, okrépi svoje brate.«
33 On mu pa reče: Gospod, pripravljen sem s teboj iti v ječo in na smrt.
In ta mu je rekel: »Gospod, pripravljen sem iti s teboj, tako v ječo, kakor v smrt.«
34 A on mu reče: Pravim ti, Peter! nocoj ne bo zapel petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.
On pa je rekel: »Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, preden ne boš trikrat zatajil, da me poznaš.«
35 In reče jim: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obutala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa rekó: Ničesar.
In rekel jim je: »Ko sem vas poslal brez mošnje in malhe in čevljev ali vam je karkoli manjkalo?« In rekli so: »Nič.«
36 Reče jim torej: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, vzeme naj jo, ravno tako tudi torbo; a kdor nima, prodá naj suknjo svojo, in kupi meč.
Potem jim je rekel: »Toda kdor ima mošnjo, naj jo sedaj vzame in prav tako svojo malho; in kdor nima meča, naj proda svojo obleko in enega kupi.
37 Kajti pravim vam, da se mora še to pismo izpolniti na meni: "In hudodelnikom je bil prištet." Kajti to, kar je pisano za me, dopolnjuje se.
Kajti povem vam, da se mora na meni dovršiti še to, kar je pisano: ›In prištet je bil med prestopnike, ‹ kajti stvari glede mene imajo konec.«
38 Oni pa rekó: Gospod, glej tu dva meča! A on jim reče: Dosti je!
In rekli so: »Gospod, glej, tukaj sta dva meča.« On pa jim je rekel: »Dovolj je.«
39 Ter izide in odide po navadi na Oljsko goro; šli so pa za njim tudi učenci njegovi.
In prišel je ven ter odšel, kakor je bil navajen, na Oljsko goro in tudi njegovi učenci so mu sledili.
40 A ko pride na mesto, reče jim: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.
Ko pa je bil na mestu, jim je rekel: »Molíte, da ne vstopite v skušnjavo.«
41 In on odstopi od njih za lučaj kamena, in pokleknivši na kolena, molil je,
In od njih je bil oddaljen približno za lučaj kamna ter pokleknil in molil,
42 Govoreč: Oče, ko bi hotel prenesti ta kelih mimo mene! ali ne moja volja, nego tvoja bodi.
rekoč: »Oče, če si voljan, odstrani to čašo od mene, vendar ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi.«
43 Prikaže pa mu se angelj z neba, ter ga je krepčal.
In prikazal se mu je angel iz nebes ter ga krepil.
44 In ko je bil v boji, molil jo gorečneje. In bil je pót njegov kakor kaplje krví, ktere so padale na zemljo.
Medtem ko je bil v neznosni bolečini, pa je še iskrenejše molil in njegov pot je bil, kakor bi na zemljo padale velike kaplje krvi.
45 In vstavši od molitve, pride k učencem svojim, in najde jih, da spé od žalosti,
In ko se je dvignil od molitve in prišel k svojim učencem, jih je zaradi bridkosti našel speče
46 In reče jim: Kaj spite? Vstanite! molite, da ne zajdete v izkušnjavo.
in jim rekel: »Čemu spite? Vstanite in molíte, da ne vstopite v skušnjavo.«
47 A ko je še govoril, glej, ljudstvo; in eden dvanajsterih, kteri se je imenoval Juda, šel je pred njim, in približa se Jezusu, da ga poljubi,
In medtem ko je še govoril, zagleda množico in tisti, ki se je imenoval Juda, eden izmed dvanajsterih, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil.
48 Jezus mu pa reče: Juda! s poljubom izdajaš sina človečjega?
Toda Jezus mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?«
49 Videč pa tí, kteri so bili okoli njega, kaj da bo, rekó mu: Gospod, ali naj udarimo z mečem?
Ko so ti, ki so bili okoli njega, videli, kaj bo sledilo, so mu rekli: »Gospod ali naj udarimo z mečem?«
50 In eden od njih udari hlapca vélikega duhovna, in odseka mu desno uho.
In eden izmed njih je udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal desno uho.
51 Odgovarjajoč pa Jezus, reče: Nehajte, dotlej! In dotaknivši se ušesa njegovega, uzdravi ga.
In Jezus je odgovoril ter rekel: »Pustite do tod.« In dotaknil se je njegovega ušesa ter ga ozdravil.
52 A vélikim duhovnom in poglavarjem tempeljna in starešinam, kteri so bili prišli nad-nj, reče Jezus: Kakor na razbojnika ste izšli nad me z meči in koli?
Potem je Jezus rekel visokim duhovnikom in tempeljskim stotnikom ter starešinam, ki so prišli k njemu: »Ali ste prišli ven, kakor proti tatu, z meči in palicami?
53 Vsak dan sem bil z vami v tempeljnu, in niste iztegnili rok na me. Ali ta je vaša ura, in oblast teme.
Ko sem bil vsak dan z vami v templju, zoper mene niste iztegnili rok, toda to je vaša ura in oblast teme.«
54 In zgrabivši ga, odženó in peljejo ga v hišo vélikega duhovna; a Peter je od daleč šel za njim.
Potem so ga vzeli in ga odvedli ter ga privedli v hišo vélikega duhovnika. Peter pa je sledil od daleč.
55 In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča, in so vkupej sedli, sede Peter med-nje.
In ko so sredi dvorane prižgali ogenj ter skupaj sedli, je Peter sédel mednje.
56 Ugledavši ga pa ena dekla, da sedí pri ognji, ozrê se na-nj, in reče: Tudi ta je bil ž njim.
Toda zagledala ga je neka služkinja, ko je sedel poleg ognja in ga tehtno pogledala ter rekla: »Tudi ta človek je bil z njim.«
57 A on ga zatají, govoreč: Žena! nisem ga videl.
On pa ga je zanikal, rekoč: »Ženska, ne poznam ga.«
58 In malo po tem ga ugleda drugi, in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek! nisem.
In malo za tem ga je opazil drug ter rekel: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je rekel: »Človek, nisem.«
59 In eno ura ali kaj po tem trdil je nekdo drugi, govoreč: Zares, tudi ta je bil ž njm; saj je tudi Galilejec.
In približno eno uro kasneje je še en prepričano potrdil, rekoč: »Resnično, tudi ta je bil z njim, kajti Galilejec je.«
60 Ali Peter reče: Človek! ne vém, kaj praviš. In precej, ko je še govoril, zapoje petelin.
Peter pa je rekel: »Človek, ne vem kaj praviš.« In takoj, medtem ko je še govoril, je petelin zapel.
61 In obrnivši se Gospod, pogleda na Petra; in spomene se Peter besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat.
Gospod pa se je obrnil in pogledal na Petra. In Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.«
62 In Peter izide ven, in razjoka se britko.
In Peter je odšel ven ter se bridko zjokal.
63 In možjé, kteri so držali Jezusa, zasmehovali so ga in bíli.
Možje, ki so prijeli Jezusa, so ga zasmehovali in ga udarjali.
64 In zakrivši ga, bíli so ga po obrazu, in vpraševali so ga, govoreč: Prerokuj, kdo te je udaril?
In ko so mu zavezali oči, so ga udarili po obrazu in ga vprašali, rekoč: »Prerokuj, kdo je ta, ki te je udaril?«
65 In drugega veliko so preklinjajoč govorili zoper njega.
In mnogo drugih stvari so bogokletno govorili zoper njega.
66 In ko napoči jutro, zberó se starešine ljudstva, in véliki duhovni in pismarji, in odpeljejo ga v sodišče svoje, govoreč: Če si ti Kristus? povéj nam.
In takoj, ko je bil dan, so prišli skupaj starešine izmed ljudi, visoki duhovniki ter pisarji in ga odvedli v svoj véliki zbor, rekoč:
67 Pa jim rečé; Če vam povem, nikakor ne boste verovali;
»Ali si ti Kristus? Povej nam.« On pa jim je rekel: »Če vam povem, ne boste verjeli
68 A če tudi vprašam, ne boste mi odgovorili, in tudi izpustili me ne boste.
in tudi če vas vprašam, mi ne boste odgovorili niti mi [ne boste] pustili oditi.
69 Odslej bo sin človečji sedel na desnici moči Božje.
Odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje moči.«
70 Pa rekó vsi: Ti si torej sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.
Potem so vsi rekli: »Ali si ti potem Božji Sin?« On pa jim je rekel: »Vi pravite, da sem.«
71 A oni rekó: Kaj nam je še treba prič? saj smo sami slišali iz ust njegovih.
Rekli so: »Kaj potrebujemo kakršnihkoli nadaljnjih prič? Kajti sami smo slišali iz njegovih lastnih ust.«
