< 28 >

1 Certamente há minas para a prata, e o ouro lugar onde o derretem.
Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
2 O ferro é tirado do solo, e da pedra se funde o cobre.
Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
3 O [homem] põe fim às trevas, e investiga em toda extremidade, as pedras que estão na escuridão e nas mais sombrias trevas.
On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
4 Abre um poço onde não há morador, lugares esquecidos por quem passa a pé; pendurados longe da humanidade, vão de um lado para o outro.
Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
5 Da terra o pão procede, e por debaixo ela é transformada como que pelo fogo.
Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
6 Suas pedras são o lugar da safira, e contém pó de ouro.
Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
7 A ave de rapina não conhece essa vereda; os olhos do falcão não a viram.
Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
8 Os filhotes de animais ferozes nunca a pisaram, nem o feroz leão passou por ela.
Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
9 [O homem] põe sua mão no rochedo, e revolve os montes desde a raiz.
Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
10 Cortou canais pelas rochas, e seus olhos veem tudo o que é precioso.
Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
11 Ele tapa os rios desde suas nascentes, e faz o oculto sair para a luz.
Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
12 Porém onde se achará a sabedoria? E onde está o lugar da inteligência?
Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
13 O ser humano não conhece o valor dela, nem ela é achada na terra dos viventes.
Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
14 O abismo diz: Não está em mim; E o mar diz: Nem comigo.
Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
15 Nem por ouro fino se pode comprar, nem se pesar em troca de prata.
Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
16 Não pode ser avaliada com ouro de Ofir, nem com ônix precioso, nem com safira.
Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17 Não se pode comparar com ela o ouro, nem o cristal; nem se pode trocar por joia de ouro fino.
Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
18 De coral nem de quartzo não se fará menção; porque o preço da sabedoria é melhor que o de rubis.
Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
19 O topázio de Cuxe não se pode comparar com ela; nem pode ser avaliada com o puro ouro fino.
Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
20 De onde, pois, vem a sabedoria? E onde está o lugar da inteligência?
Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
21 Porque encoberta está aos olhos de todo vivente, e é oculta a toda ave do céu.
Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
22 O perdição e a morte dizem: Com nossos ouvidos ouvimos sua fama.
Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
23 Deus entende o caminho dela, e ele conhece seu lugar.
Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
24 Porque ele enxerga até os confins da terra, e vê tudo [o que há] debaixo de céus.
Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
25 Quando ele deu peso ao vento, e estabeleceu medida para as águas;
ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
26 Quando ele fez lei para a chuva, e caminho para o relâmpago dos trovões,
Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
27 Então ele a viu, e relatou; preparou-a, e também a examinou.
potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
28 E disse ao homem: Eis que o temor ao Senhor é a sabedoria, e o desviar-se do mal [é] a inteligência.
Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«

< 28 >