< Proverbi 19 >

1 Meglio un povero di condotta integra che un ricco di costumi perversi.
Pi bon se yon malere ki mache ak entegrite pase sila ak bouch konwonpi ki ensanse a.
2 Lo zelo senza riflessione non è cosa buona, e chi va a passi frettolosi inciampa.
Anplis, li pa bon pou gen gwo kouraj, san konesans, ni pou prese rive fè fo pa.
3 La stoltezza intralcia il cammino dell'uomo e poi egli si adira contro il Signore.
Foli a yon nonm fè chemen l gate; e kè li anraje kont SENYÈ a.
4 Le ricchezze moltiplicano gli amici, ma il povero è abbandonato anche dall'amico che ha.
Richès fè zanmi ogmante anpil; men malere pèdi zanmi li yo.
5 Il falso testimone non resterà impunito, chi diffonde menzogne non avrà scampo.
Yon fo temwen pa prale san pinisyon; e sila ki fè manti a, p ap chape.
6 Molti sono gli adulatori dell'uomo generoso e tutti sono amici di chi fa doni.
Anpil moun va chache favè a yon moun jenere ak men ouvri; tout moun se zanmi a sila ki bay kado.
7 Il povero è disprezzato dai suoi stessi fratelli, tanto più si allontanano da lui i suoi amici. Egli va in cerca di parole, ma non ci sono.
Tout frè a malere yo a rayi li; konbyen, anplis, pou zanmi l kouri kite l. L ale jwenn yo ak pawòl plede, men yo fin ale.
8 Chi acquista senno ama se stesso e chi agisce con prudenza trova fortuna.
Sila ki twouve sajès renmen pwòp nanm li. Sila ki kenbe ak bon konprann nan va jwenn sa ki bon.
9 Il falso testimone non resterà impunito, chi diffonde menzogne perirà.
Yon fo temwen pa prale san pinisyon; epi sila ki bay manti a, va peri.
10 Allo stolto non conviene una vita agiata, ancor meno a un servo comandare ai prìncipi.
Lavi alèz pa fèt pou moun ensanse; bokou mwens pou yon esklav ta gen otorite sou prens yo.
11 E' avvedutezza per l'uomo rimandare lo sdegno ed è sua gloria passar sopra alle offese.
Yon nonm ak bon konprann lan nan kòlè; se glwa li pou bliye yon transgresyon.
12 Lo sdegno del re è simile al ruggito del leone e il suo favore è come la rugiada sull'erba.
Kòlè a wa a se tankou yon lyon k ap rele fò; men favè li se tankou lawouze sou zèb vèt.
13 Un figlio stolto è una calamità per il padre e i litigi della moglie sono come stillicidio incessante.
Se yon fis plen foli k ap detwi papa l, e yon madanm k ap diskite a se tankou dlo kap degoute san rete.
14 La casa e il patrimonio si ereditano dai padri, ma una moglie assennata è dono del Signore.
Kay ak byen se eritaj ki sòti nan papa; men yon fanm pridan sòti nan SENYÈ a.
15 La pigrizia fa cadere in torpore, l'indolente patirà la fame.
Parès va voye yon pwofon somèy sou moun, e yon nonm ki pa travay, va soufri grangou.
16 Chi custodisce il comando custodisce se stesso, chi trascura la propria condotta morirà.
Sila ki kenbe kòmandman an kenbe nanm li, men sila ki enpridan nan kondwit va mouri.
17 Chi fa la carità al povero fa un prestito al Signore che gli ripagherà la buona azione.
Yon moun ki fè gras a yon malere prete a SENYÈ a, e Li va bay li rekonpans pou bon zèv li a.
18 Correggi tuo figlio finché c'è speranza, ma non ti trasporti l'ira fino a ucciderlo.
Bay fis ou a disiplin pandan gen espwa; pa chache lanmò li.
19 Il violento deve essere punito, se lo risparmi, lo diventerà ancora di più.
Yon nonm ak gwo kòlè va pote pinisyon li; paske si ou pwoteje moun nan ou va oblije fè l ankò.
20 Ascolta il consiglio e accetta la correzione, per essere saggio in avvenire.
Koute konsèy e aksepte disiplin pou ou kab vin saj pou tout rès vi ou.
21 Molte sono le idee nella mente dell'uomo, ma solo il disegno del Signore resta saldo.
Plan nan kè lòm yo anpil; men se konsèy SENYÈ a ki kanpe.
22 Il pregio dell'uomo è la sua bontà, meglio un povero che un bugiardo.
Sa ki dezirab nan yon nonm se yon kè ki dous. Pito yon nonm ta malere pase li ta yon mantè.
23 Il timore di Dio conduce alla vita e chi ne è pieno riposerà non visitato dalla sventura.
Lakrent SENYÈ a dirije a lavi pou fè moun dòmi ak kè satisfè, san kontamine ak mal.
24 Il pigro tuffa la mano nel piatto, ma stenta persino a riportarla alla bocca.
Parese a fouye men l nan plato a; men li refize rale l rive nan bouch li.
25 Percuoti il beffardo e l'ingenuo diventerà accorto, rimprovera l'intelligente e imparerà la lezione.
Frape yon mokè pou moun san konprann nan vin gen lespri; repwòch a yon moun bon konprann, va fè l genyen konesans.
26 Chi rovina il padre e fa fuggire la madre è un figlio disonorato e infame.
Sila ki atake papa li e chase manman l ale, se yon fis ki fè wont ak dega patou.
27 Figlio mio, cessa pure di ascoltare l'istruzione, se vuoi allontanarti dalle parole della sapienza.
Sispann koute disiplin, fis mwen an e ou va pèdi chemen konesans.
28 Il testimone iniquo si beffa della giustizia e la bocca degli empi ingoia l'iniquità.
Yon temwen ki fè dezòd moke lajistis; e bouch mechan an gaye inikite.
29 Per i beffardi sono pronte le verghe e il bastone per le spalle degli stolti.
Gen desizyon jijman pou mokè yo; ak kou pou do a moun ensanse yo.

< Proverbi 19 >