Proverbs 11
1 A gileful balaunce is abhominacioun anentis God; and an euene weiyte is his wille.
Netočna tehtnica je ogabnost Gospodu, toda pravično tehtanje je njegovo veselje.
2 Where pride is, there also dispising schal be; but where meeknesse is, there also is wisdom.
Ko prihaja ponos, zatem prihaja sramota, toda s ponižnim je modrost.
3 The simplenesse of iust men schal dresse hem; and the disseyuyng of weiward men schal destrie hem.
Neokrnjenost iskrenih jih bo usmerjala, toda perverznost prestopnikov jih bo uničila.
4 Richessis schulen not profite in the dai of veniaunce; but riytfulnesse schal delyuere fro deth.
Bogastva ne koristijo na dan besa, toda pravičnost osvobaja pred smrtjo.
5 The riytfulnesse of a simple man schal dresse his weie; and a wickid man schal falle in his wickidnesse.
Pravičnost popolnega bo vodila njegovo pot, toda zlobni bo padel po svoji lastni zlobnosti.
6 The riytfulnesse of riytful men schal delyuere hem; and wickid men schulen be takun in her aspiyngis.
Pravičnost iskrenega jih bo osvobodila, toda prestopniki bodo prevarani v svoji lastni porednosti.
7 Whanne a wickid man is deed, noon hope schal be ferther; and abidyng of bisy men schal perische.
Kadar zloben človek umre, bo njegovo pričakovanje propadlo, in upanje nepravičnih ljudi propada.
8 A iust man is delyuered from angwisch; and a wickid man schal be youun for hym.
Pravični je osvobojen iz stiske, zlobni pa prihaja namesto njega.
9 A feynere bi mouth disseyueth his freend; but iust men schulen be deliuered bi kunnyng.
Hinavec s svojimi usti uničuje svojega bližnjega, toda zaradi spoznanja bo pravični osvobojen.
10 A citee schal be enhaunsid in the goodis of iust men; and preysyng schal be in the perdicioun of wickid men.
Kadar gre dobro pravičnim, se mesto razveseljuje; kadar zlobni propadajo, pa je vriskanje.
11 A citee schal be enhaunsid bi blessing of iust men; and it schal be distried bi the mouth of wickid men.
Z blagoslovom iskrenega je mesto povišano, toda premagano je z usti zlobnega.
12 He that dispisith his freend, is nedi in herte; but a prudent man schal be stille.
Kdor je brez modrosti, prezira svojega bližnjega, toda razumevajoč človek ohranja svoj mir.
13 He that goith gilefuli, schewith priuetees; but he that is feithful, helith the priuetee of a freend.
Tožljivec razodeva skrivnosti, toda kdor je zvestega duha, prikriva zadevo.
14 Where a gouernour is not, the puple schal falle; but helthe `of the puple is, where ben many counsels.
Kjer ni nasveta, ljudstvo pada, toda v množici svetovalcev je varnost.
15 He that makith feith for a straunger, schal be turmentid with yuel; but he that eschewith snaris, schal be sikur.
Kdor je pôrok za tujca, se bo kesal za to in kdor sovraži poroštvo, je zanesljiv.
16 A graciouse womman schal fynde glorie; and stronge men schulen haue richessis.
Milostljiva ženska ohranja čast, močni ljudje ohranjajo bogastva.
17 A merciful man doith wel to his soule; but he that is cruel, castith awei, yhe, kynnesmen.
Usmiljen človek dela dobro svoji lastni duši, toda kdor je krut, nadleguje svoje lastno meso.
18 A wickid man makith vnstable werk; but feithful mede is to hym, that sowith riytfulnesse.
Zlobnež počne varljivo delo, toda tistemu, ki seje pravičnost, bo plačilo zanesljivo.
19 Merci schal make redi lijf; and the suyng of yuels `schal make redi deth.
Kakor se pravičnost nagiba k življenju, tako kdor zasleduje zlo, to zasleduje do svoje lastne smrti.
20 A schrewid herte is abhomynable to the Lord; and his wille is in hem, that goen symply.
Tisti, ki so kljubovalnega srca, so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki so na svoji poti iskreni, so njegovo veselje.
21 Thouy hond be in the hond, an yuel man schal not be innocent; but the seed of iust men schal be sauyd.
Čeprav se roka rokuje z roko, zlobni ne bodo nekaznovani, toda seme pravičnih bo osvobojeno.
22 A goldun `sercle, ether ryng, in the `nose thrillis of a sowe, a womman fair and fool.
Kakor dragocenost iz zlata v svinjskem rilcu, tako je lepa ženska brez preudarnosti.
23 The desir of iust men is al good; abiding of wickid men is woodnesse.
Želja pravičnega je samo dobro, toda pričakovanje zlobnega je bes.
24 Sum men departen her owne thingis, and ben maad richere; other men rauyschen thingis, that ben not hern, and ben euere in nedynesse.
Tam je, ki razsipa in še povečuje in tam je, ki zadržuje več, kot je primerno, toda to nagiba k revščini.
25 A soule that blessith, schal be maad fat; and he that fillith, schal be fillid also.
Velikodušna duša bo postala premožna in kdor napaja, bo tudi sam napojen.
26 He that hidith wheete `in tyme, schal be cursid among the puplis; but blessyng schal come on the heed of silleris.
Kdor zadržuje žito, ga bo ljudstvo preklelo, toda blagoslov bo na glavi tistega, ki ga prodaja.
27 Wel he risith eerli, that sekith good thingis; but he that is a serchere of yuels, schal be oppressid of tho.
Kdor marljivo išče dobro, dosega naklonjenost, toda kdor išče vragolijo, bo ta prišla k njemu.
28 He that tristith in hise richessis, schal falle; but iust men schulen buriowne as a greene leef.
Kdor zaupa v svoja bogastva, bo padel, toda pravični bo cvetel kakor mladika.
29 He that disturblith his hows, schal haue wyndis in possessioun; and he that is a fool, schal serue a wijs man.
Kdor nadleguje svojo lastno hišo, bo podedoval veter in bedak bo služabnik modremu v srcu.
30 The fruyt of a riytful man is the tre of lijf; and he that takith soulis, is a wijs man.
Sad pravičnega je drevo življenja in kdor pridobiva duše, je moder.
31 If a iust man receyueth in erthe, how miche more an vnfeithful man, and synnere.
Glej, pravični bo poplačan v zemlji, koliko bolj zlobni in grešnik.
