Proverbs 17
1 Betere is a drie mussel with ioye, than an hous ful of sacrifices with chidyng.
Boljši je suh košček in z njim spokojnost, kakor hiša polna klavnih daritev s prepirom.
2 A wijs seruaunt schal be lord of fonned sones; and he schal departe eritage among britheren.
Moder služabnik bo imel vladarstvo nad sinom, ki povzroča sramoto in bo imel delež dediščine med brati.
3 As siluer is preued bi fier, and gold is preued bi a chymnei, so the Lord preueth hertis.
Talilni lonec je za srebro in talilna peč za zlato, toda Gospod preizkuša srca.
4 An yuel man obeieth to a wickid tunge; and a fals man obeieth to false lippis.
Zloben storilec daje prednost nepravim ustnicam in lažnivec pazljivo prisluhne nespodobnemu jeziku.
5 He that dispisith a pore man, repreueth his maker; and he that is glad in the fallyng of another man, schal not be vnpunyschid.
Kdorkoli zasmehuje ubogega, graja njegovega Stvarnika in kdor je ob katastrofah vesel, ne bo nekaznovan.
6 The coroun of elde men is the sones of sones; and the glorie of sones is the fadris of hem.
Otrok otroci so krona starcem in slava otrok so njihovi očetje.
7 Wordis wel set togidere bisemen not a fool; and a liynge lippe bicometh not a prince.
Odličen govor se ne spodobi bedaku, veliko manj lažnive ustnice princu.
8 A preciouse stoon moost acceptable is the abiding of hym that sekith; whidur euere he turneth hym silf, he vndurstondith prudentli.
Darilo je kakor dragocen kamen v očeh tistega, ki ga ima, kamor ga obrača, to uspeva.
9 He that helith trespas, sekith frenschipis; he that rehersith bi an hiy word, departith hem, that ben knyt togidere in pees.
Kdor taji prestopek, išče ljubezni, toda kdor ponavlja zadevo, ločuje prave prijatelje.
10 A blamyng profitith more at a prudent man, than an hundryd woundis at a fool.
Opomin bolj prodira v modrega kakor sto udarcev z bičem v bedaka.
11 Euere an yuel man sekith stryues; forsothe a cruel aungel schal be sent ayens hym.
Hudoben človek išče samo upor, zato bo zoper njega poslan krut poslanec.
12 It spedith more to meete a femal bere, whanne the whelpis ben rauyschid, than a fool tristynge to hym silf in his foli.
Naj medvedka, oropana svojih mladičev, sreča človeka, raje kakor bedak v svoji neumnosti.
13 Yuel schal not go a wei fro the hous of hym, that yeldith yuels for goodis.
Kdorkoli nagrajuje zlo za dobro, se zlo ne bo ločilo od njegove hiše.
14 He that leeueth watir, is heed of stryues; and bifor that he suffrith wrong, he forsakith dom.
Začetek prepira je kakor kadar nekdo izpušča vodo, zato prenehaj s sporom, preden se vmešaš vanj.
15 Bothe he that iustifieth a wickid man, and he that condempneth a iust man, euer ethir is abhomynable at God.
Kdor opravičuje zlobnega in kdor obsoja pravičnega, celo oba sta Gospodu ogabnost.
16 What profitith it to a fool to haue richessis, sithen he mai not bie wisdom? He that makith his hous hiy, sekith falling; and he that eschewith to lerne, schal falle in to yuels.
Zakaj je denarna vsota v bedakovi roki, da pridobi modrost, glede na to, da on nima srca za to?
17 He that is a frend, loueth in al tyme; and a brother is preuyd in angwischis.
Prijatelj ljubi ob vseh časih in brat je rojen za stisko.
18 A fonned man schal make ioie with hondis, whanne he hath bihiyt for his frend.
Človek brez razumevanja udarja v roke in postaja pôrok v prisotnosti svojega prijatelja.
19 He that bithenkith discordis, loueth chidingis; and he that enhaunsith his mouth, sekith fallyng.
Kdor ljubi prestopek, ta ljubi prepir in kdor povišuje svoja velika vrata, išče uničenje.
20 He that is of weiward herte, schal not fynde good; and he that turneth the tunge, schal falle in to yuel.
Kdor ima kljubovalno srce, ne najde dobrega in kdor ima sprevržen jezik, pada v vragolijo.
21 A fool is borun in his schenschipe; but nether the fadir schal be glad in a fool.
Kdor zaplodi bedaka, to počne v svojo bridkost in oče bedaka nima radosti.
22 A ioiful soule makith likinge age; a sorewful spirit makith drie boonys.
Veselo srce dela dobro, podobno kot zdravilo, toda zlomljen duh suši kosti.
23 A wickid man takith yiftis fro the bosum, to mys turne the pathis of doom.
Zloben človek iz naročja izvleče darilo, da izkrivlja poti sodbe.
24 Wisdom schyneth in the face of a prudent man; the iyen of foolis ben in the endis of erthe.
Modrost je pred tistim, ki ima razumevanje, toda oči bedaka so na koncih zemlje.
25 A fonned sone is the ire of the fadir, and the sorewe of the modir that gendride hym.
Nespameten sin je žalost svojemu očetu in grenkoba njej, ki ga je rodila.
26 It is not good to brynge in harm to a iust man; nether to smyte the prince that demeth riytfuli.
Tudi kaznovati pravičnega ni dobro niti udariti prince zaradi nepristranskosti.
27 He that mesurith his wordis, is wijs and prudent; and a lerud man is of preciouse spirit.
Kdor ima spoznanje, prizanaša svojim besedam in razumevajoč človek je iz odličnega duha.
28 Also a foole, if he is stille, schal be gessid a wijs man; and, if he pressith togidre hise lippis, he `schal be gessid an vndurstondynge man.
Celo bedak, ko molči, velja kot moder in kdor zapira svoje ustnice, je cenjen kot razumevajoč človek.
