Psalmi 14

1 Zborovođi. Davidov. Bezumnik reče u srcu: “Nema Boga.” Pokvareni rade gadosti; nitko da čini dobro.

Bedak je rekel v svojem srcu: »Ni Boga.« Izprijeni so, počeli so gnusna dela, nikogar ni, ki dela dobro.

2 Jahve s nebesa gleda na sinove ljudske da vidi ima li tko razuman Boga da traži.

Gospod je pogledal dol z neba na človeške otroke, da vidi, ali obstaja kdorkoli, ki je razumel in išče Boga.

3 No, svi skrenuše zajedno, svi se pokvariše: nitko da čini dobro - nikoga nema.

Vsi so odšli vstran, vsi skupaj so postali pokvarjeni. Nikogar ni, ki dela dobro, ne, niti enega ni.

4 Neće li se urazumiti svi što bezakonje čine, koji proždiru narod moj kao da jedu kruha? Ne zazivlju ime Jahvino:

Mar vsi delavci krivičnosti nimajo spoznanja? Ki žro moje ljudstvo, kakor jedo kruh, pa ne kličejo h Gospodu?

5 jednom će drhtati od straha, jer je Bog s rodom pravednim.

Bili so v velikem strahu, kajti Bog je z rodom pravičnih.

6 Želite razbiti nakane ubogog: Jahve je utočište njegovo.

Sramotili ste nasvet siromašnega, zato ker je Gospod njegovo pribežališče.

7 O neka dođe sa Siona spas Izraelu! Kad Jahve promijeni udes naroda svoga, klicat će Jakov, radovat se Izrael.

Oh, da bi Izraelova rešitev duš prišla iz Siona! Ko Gospod privede nazaj ujete svojega ljudstva, se bo Jakob veselil in Izrael bo vesel.