Luka 12
1 Medtem ko je bila tam skupaj zbrana brezštevilna množica ljudstva, do take mere, da so stopali drug po drugem, je najprej začel govoriti svojim učencem: »Pazite se kvasa farizejev, ki je hinavščina.
Muleecho chiindi, zyuulu zyabantu zyiingi nizyakabungana, bakasyankana akulyatana, wakasanguna kuti kuli basikwiiya bakwe chakusanguna, “Amuchenjelele busweezyo bwaba Falisi, kakuli kuupawupa.
2 Kajti nič ni prikrito, kar ne bo razkrito niti skrito, kar se ne bo izvedelo.
Pesi taakwe chivumbidwe, chitakabule kuyubununwa, alimwi taakwe chisisidwe, chitakabule kuzibinkana.
3 Zatorej karkoli ste govorili v temi, bo slišano na svetlobi; in to, kar ste govorili v sobicah na ušesa, bo razglašeno na hišnih strehah.
Aboobo zyoonse nzimuyowamba mumudima ziyoomvwigwa mumumuni, azeezyo nzimwakavwiyavwiya mumatwi kamuli mumaanda amukati ziyoompololwa atala atululi
4 Vam, svojim prijateljem, pa pravim: ›Ne bojte se teh, ki ubijejo telo in nató ne morejo nič več storiti.‹
Ndati kulindinywe bazolani bangu, tamubayoowi pe aabo bajaya mubili, musule azeezyo tabachikwe chimbi chakuchita.
5 Toda posvaril vas bom, koga se bojte: ›Bojte se njega, ki ima, potem ko je ubil, oblast, da vrže v pekel.‹ Da, pravim vam: ›Bojte se ga.‹ (Geenna g1067)
Pesi ndilamwaambila aatala akuti ngwani ngumunga mulayoowa. Amuyoowe ooyo, uunga naajaya, ulaanguzu zyakuwaala mumulilo. Iyii, ndati kulindinye, amuyoowe nguwe ooyo. (Geenna g1067)
6 Ali ni pet vrabcev prodanih za dva novčiča, pa niti eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom?
Teensi tuyuni tusanu tulawuzigwa atukobili tuniini tubili na?
7 Toda celó vsi lasje vaše glave so prešteti. Ne bojte se torej, vredni ste več kakor mnogo vrabcev.
Pesi tatulubwi pe kunembo lya Leza. Pesi nikuba masusu eenu alaamyeelwe woonse. Mutayoowi. Muli aabulemu kwiinda bayuni biingi.
8 Prav tako vam pravim: ›Kdorkoli me bo priznal pred ljudmi, njega bo prav tako Sin človekov priznal pred Božjimi angeli, ‹
Ndati kulindinywe, kufumbwa uundizumina kunembo lyabantu, Mwana wa Muntu uyoomuzumina kunembo lyabangelo ba Leza,
9 toda kdor me zanika pred ljudmi, bo zanikan pred Božjimi angeli.
pesi ooyo uundikaka kunembo lyabantu, uyookakwa kunembo lyabangelo ba Leza.
10 In kdorkoli bo govoril besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, toda tistemu, ki preklinja zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno.
Kufumbwa uyoowambula majwi mabi aatala a Mwana wa Muntu, uyoolekelelwa, pesi ooyo usampawula Miuuya Uusalala, taakwe natakalekelelwe pe.
11 In ko vas privedejo v sinagoge in k sodnikom in oblastem, se ne vznemirjajte in ne skrbite kakšno ali katero besedo boste odgovorili ali kaj boste rekli,
Nibatakamweete kunembo lya Zikombelo, babetesi, abasimilawu, tamukalikataazyi kuti muyowaambuula biyeni mukuli lwanina, nakuti muyotyeni,
12 kajti Sveti Duh vas bo v tej isti uri poučil, kaj morate reči.«
nkaambo Muuya Uusalala uyomuyiisya muli nchicheecho chiindi zyakwaamba.”
13 Eden iz skupine pa mu je rekel: »Učitelj, spregovori mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj.«
Mpawo umwi wakali munkamu yabantu wakoompolola wati, “Muyiisyi, ambila mwanakesu kuti andaabile ambeno lukono.”
14 Rekel mu je: »Človek, kdo me je naredil sodnika ali delivca nad vama?«
Jesu wakasandula wati “Yoo mwalumi, ngwani wakandinanika kuba mubetesi na sing'enda akati kenu?”
15 In rekel jim je: »Pazite in čuvajte se pohlepnosti, kajti bistvo človeškega življenja ni v obilju stvari, ki jih poseduje.«
Mpawo wakati kulimbabo, “Amulangisisye eezyo zintu nzimulibambila kuzwa kubulyabi, nkaambo buumi bwamuntu tabulangwi kwiinda muzintu nzyaleezyo.”
16 In povedal jim je prispodobo, rekoč: »Zemlja nekega bogataša je obilno obrodila
Mpawo Jesu wakabaambila chikozyanisyo, kati, “Muunda wamuntu muvubi wakali abutebuuzi bwiingi,
17 in mislil si je sam pri sebi, rekoč: ›Kaj bom storil, ker nimam prostora, kamor bi spravil svoje sadove?‹
wakayeeya mumoyo wakwe, wati, 'Ndilachita biyeni, nkaambo nsikwe katuula kakubambila zilyo zyangu?'
18 Pa je rekel: ›To bom storil, podrl bom svoje skednje in zgradil večje in tja bom spravil vse svoje sadove in svoje dobrine.‹
Wakati, 'Eezi nyesichite. Ndilakolomona tutuula twangu ndiyake tumbi tupati, oomo mwesizobambile zilyo zyangu azimwi zintu.
19 Svoji duši pa bom rekel: ›Duša, veliko dobrin imaš spravljenih za mnogo let; vzemi si počitek, jej, pij in bodi vesela.‹
Mpawo ndiyoti kumuuya wangu, “Muuya waba aazintu zyiingi zibambidwe kwamyaaka myiingi. Lyookezye kabotu, lya, nywa, upakale.”
20 Toda Bog mu je rekel: ›Ti bedak, to noč bo tvoja duša zahtevana od tebe. Čigave bodo potem te stvari, ki si jih priskrbel?‹
Pesi Leza wakati kuli nguwe, 'Yoomwaalumi mufubafuba, sunu muuya wako ulayandikana, zintu nzwabamba ziyooba zyani?'
21 Tak je, kdor zaklade shranjuje zase, ni pa bogat pred Bogom.«
Mbabede muntu uulibambila buvubi pesi katavubide kuli Leza.”
22 Svojim učencem pa je rekel: »Zatorej vam pravim: ›Ne vznemirjajte se in ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; niti za telo, kaj boste oblekli.
Jesu wakati kuli basikwiiya bakwe, “Aboobo ntati kulindinywe, tamulikataazyi nkaambo kabuumi - kuti muyoolya nzi, na amubili wanu - kuti muyoozwaatayi.
23 Življenje je več kakor hrana in telo je več kakor oblačilo.
Nkaambo buumi bwiinda kulya, alimwi mubili wiinda zizwaato.
24 Preudarite o krokarjih, kajti niti ne sejejo niti ne žanjejo; ki nimajo niti skladišča niti skednja, pa jih Bog hrani. Kako silno ste vi boljši kakor perjad?
Amulange bayuni, tababyali na kutebula. Tabakwe tutuula, pesi Leza ulabapa chakulya. Mulekede bupati loko nywebo kwiinda bayuni!
25 In kdo izmed vas lahko z vznemirjanjem in skrbmi svoji postavi doda en komolec?
Ngwani akati kenu uunga naalikataazya wayungizya mazuba akupona kubuumi bwakwe?
26 Če torej niste zmožni storiti te stvari, ki je najmanj pomembna, zakaj se vznemirjate in skrbite za ostalo?
Na kotakonzyi kuchita eecho chitu chinini, nkaambo nzi nimulikataazya azimwi zyoonse?
27 Preudarite lilije, kako rastejo; ne garajo, ne predejo in vendar vam jaz pravim, da Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor ena izmed teh.
Amulange masokwe - alakomena. Taabeleki, na kulikataazya. Pesi nadti kulindinywe, nansya Solomoni mubulemu bwakwe boonse taakwe nakali wazwaata kwiinda aawa.
28 Če torej Bog tako oblači travo, ki je danes na polju in je jutri vržena v peč; kako mnogo bolj bo oblačil vas, oh vi maloverni?
Na Leza kazwaatika masokwe aalimumuunda, aanga sunu mpaali, juunza asowelwa mumulilo, ulamuzwaatika bwiingi butanali nywebo, Nozyalane lyalusyomo luniini!
29 In ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili niti ne bodite dvomljivega mišljenja.
Tamulaanguuli nchimutalye na nchimutanywe, alimwi tamulikataazyi.
30 Kajti za vsemi temi stvarmi povprašujejo narodi sveta in vaš Oče ve, da imate potrebo za temi stvarmi.
Nkaambo zisi zyoonsye zyaanyika zilanguula zintu eezi, alimwi Wuso ulizi kuti mulaziyanda zintu eezi.
31 Toda raje iščite Božje kraljestvo in vse te stvari vam bodo dodane.
Pesi amuyandule bwami bwakwe, mpawo eezi zintu ziyopegwa kulindinywe.
32 Ne bojte se, mali trop, kajti dobra volja vašega Očeta je, da vam da kraljestvo.
Mutayoowi, nkaambo Wuso uulikujulu ulabotelwa kumupa bwami.
33 Prodajte, kar imate in dajte miloščino. Priskrbite si mošnje, ki ne ostarijo, zaklad v nebesih, ki ne izneveri, kjer se noben tat ne približa niti molj ne razkraja.
Amuuzye zyoonse zimulazyo mupe kubachete. Amulichitile nkomwe zitadeluki pe - buvubi bwakumajulu butamani, kutasiki basikubba afwiifwi, alimwi kutaligwi munanze.
34 Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.
Nkaambo ooko kuli buvubi bwako, moyo wako nkuubede.
35 Naj bodo vaša ledja opasana in vaše svetilke prižgane,
Amwaange zizwaato zyenu alukumba muchikungu, muyasye malampi eenu akkale kayaka,
36 vi sami pa podobni ljudem, ki čakajo na svojega gospodarja, kdaj se bo vrnil s poroke, da kadar pride in potrka, mu lahko takoj odprejo.
mube mbuli bantu bayandula mwami wabo, naboola kuzwa kupobwe lyalukwatano, kuchitila kuti nasika kakonkomona balafwambaana kumujulila.
37 Blagoslovljeni so tisti služabniki, ki jih bo gospodar, ko pride, našel čuječe. Resnično, pravim vam, da se bo opasal in jih primoral, da se usedejo k obedu in bo prišel naprej ter jim stregel.
Bali longezezegwe aabo belanda, bayojanika kaba bbwazwide naayosika mwami wabo. Nchobeni ndamwaambila kuti uyowanga nsasiko yakwe ndamfu muchikungu alukumba, mpawo uyobakkazika kukulya, mpawo uyoosika we azobakutawukile.
38 In če bo prišel ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde takó, blagoslovljeni so tisti služabniki.
Na mwami azosike mubusiku bwakulinda bwabili, na bwatatu, azobajane kabalindide, balilongezezegwe balanda aabo.
39 In vedite to, da če bi hišni oče vedel, katero uro bi prišel tat, bi stražil in ne bi dovolil, da bi bila njegova hiša vlomljena.
Aatala azeezi zyoonse, kansinga mwani ng'anda walizi buzuba mbwasika sikubba, taalikunoleka ng'anda yakwe kuti inyonyoonwe pe.
40 Bodite torej tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov prihaja ob uri, za katero ne mislite.‹«
Amulibambile anywebo, nkaambo tamulizi wola ndasika Mwana wa Muntu.”
41 Potem mu je Peter rekel: »Gospod, govoriš to prispodobo nam ali celó vsem?«
Pita wakati, “Mwami, ulikwaamba chikozyanisyo eechi kulindiswe atulike na kumuntu woonse?”
42 Gospod pa je rekel: »Kdo je potem tisti zvesti in modri oskrbnik, ki ga bo njegov gospodar naredil za vladarja nad njegovo družino, da jim ob pravšnjem obdobju da njihove deleže hrane?
Mwami wakati, “Ngwani mpo mweendelezi musongo awusyomekede ooyo mweendelezi wakwe ngwazobika kubalanda bakwe kuti abaabile chabo chimpanzi chakulyamuchiindi cheelede?
43 Blagoslovljen je tisti služabnik, ki ga bo njegov gospodar, ko pride, našel tako početi.
Ulilongezezegwe ooyo mulanda uyoojanika kachita oobo nayooboola mulanda wakwe.
44 Resnično vam povem, da ga bo naredil za vladarja nad vsem, kar ima.
Nchobeni ndamwaambila kuti uyoomupa bweendelezi kuzintu zyakwe zyoonse.
45 Toda če pa ta služabnik v svojem srcu reče: ›Moj gospodar odlaša svoj prihod‹ in bo začel pretepati sluge in dekle, jesti in piti ter biti pijan,
Pesi ooyo mulanda uti mumoyo wakwe, 'Mwani wangu wachedwa kuboola,' mpawo asangune kuuma balanda baalumi abanakazi, asangune kulya akunywa mpawo akolwe,
46 bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje in ob uri, ki se je ne zaveda in ga bo razsekal narazen ter mu določil njegov delež z neverniki.
mwami wayooyo mulanda uzoosika buzuba mbwatalangilide pe, amuwola ndyatayeeleli pe, uyoomugonkoola mpawo akamubikke kubusena bwabantu batasyomekede.
47 Ta služabnik pa, ki je poznal voljo svojega gospodarja in se ni pripravil niti ni storil glede na njegovo voljo, bo pretepen z mnogimi udarci biča.
Ooyo mulanda, kali walimuzi mwami wakwe, alimwi katachitide na kumba mbuli mbayanda, uyoowumwa mfayindi nyiingi.
48 Toda kdor ni vedel, pa je zagrešil stvari, vredne bičanja, bo pretepen z malo udarci biča. Kajti komurkoli je mnogo dano, se bo od njega mnogo zahtevalo, in komur so ljudje mnogo izročili, bodo od njega terjali tem več.
Pesi ooyo wakatezi, mpawo wachita zintu zyuumya, uyowumwa mfayindi nche. Woonse uupegwa zyiingi unolangilwa kupa zyiingi, ayooyo uusyomwa azyiingi, nzyiingi nzibayookumbila kuzwa kulinguwe.
49 Prišel sem, da pošljem ogenj na zemljo in kako si želim, da bi bil ta prižgan?
Ndakasika kuzoowala mulilo aanyika, alimwi ndalikuyanda kut kansiinga zyachitika.
50 Toda imam krst, da bom z njim krščen in kako sem omejen, dokler se to ne dovrši!
Pesi ndili aalubbabbatgizyo ndweelede ku bbabbatizigwa aalo, amachise ngelaawo mane kukamane!
51 Mislite, da sem prišel, da dam mir na zemljo? Povem vam: ›Ne, temveč prej razkol,
Muyeeya kuti ndakasika kuzoyeta luumuno na anyika? Pepe, ndamwaambila, pesi kwaanzana.
52 kajti odslej jih bo v eni hiši pet razdeljenih, trije proti dvema in dva proti trem.
Nkaambo kuzwa lino kuyooba balimusanu mung'anda yomwe banzeene - batatu kabatamvwanani ababili, ababili kabatamvwanani abatatu.
53 Oče bo razdeljen proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti snahi in snaha proti svoji tašči.‹
Banowanzeene, wisi katamvwanani amwana mulombe, amwana mulombe katamvwanani awisi; banyina kabatamvwanani amwana musimbi, amwana musimbi katamvwanani abanyina; banyianazyala kabatamvwanani amuka mwana, amukamwana katamvwanani abanyinazyala.”
54 Množici pa je rekel tudi: ›Ko vidite oblak dvigati se iz zahoda, nemudoma pravite: ›Dež prihaja, ‹ in tako se zgodi.
Jesu wakaambula lubo kumakamu, “Na mwabona joba kalisimpa kububbila, mulafwaambana kwaamba kuti 'Yaamba kuwa mvula,' mpawo nga zyachitika.
55 In ko vidite pihati južni veter, pravite: ›Vroče bo, ‹ in tako se pripeti.
Mpawo kwawunga guwo lizwida kumunsanza ngamwati sunu linoopya zuba,' mpawo zyachitika.
56 Vi hinavci, lahko razpoznate obličje neba in zemlje, toda kako to, da ne razpoznate tega časa?
Basikuupawupa, mulikwizi kumvwisisisya chiimo chanyika ajulu, pesi nkaambo nzi nimutakonzyi kumvwisisisya chiimo chachiindi chiliko lino?
57 Da, in zakaj celó sami od sebe ne sodite, kar je prav?
Nkaambo nzi nimutakonzyi kulibonena zilikabotu amulike?
58 Ko greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, ko si še na poti, se posveti prizadevanju, da boš lahko osvobojen pred njim; da te ta ne bi privlekel k sodniku in sodnik te izroči častniku, častnik pa te vrže v ječo.
Nkaambo aawo nimuya kumutongi asinkondonyokwe, munzila amweezye kwaambula kabotu mumvwanane kuchitila kuti we tazokutoli kumubetesi, akuchitila kuti mubetesi atakakubiki mumaanza akapokola, mpawo kapokola atakakubiki muntolongo.
59 Povem ti; ne boš odšel od tam, dokler ne odplačaš tudi zadnjega kovanca.«
Ndati kulindinywe, taakwe notakazwe pe kuyosikila ukaman kubbadala mali yoonse iyandikana.”
