< Sòm 147 >

1 Louwe SENYÈ a! Paske li bon pou chante lwanj a Bondye nou an. Paske se agreyab epi lwanj Li se dous.
Hvalite Gospoda, kajti dobro je peti hvalnice našemu Bogu, kajti to je prijetno in hvala je ljubka.
2 SENYÈ a ap ranfòse Jérusalem. Li ranmase egzile Israël yo.
Gospod je zgradil Jeruzalem; skupaj zbira Izraelove pregnance.
3 Li geri (sila) ak kè kase yo e mete pansman sou blesi yo.
Ozdravlja potrte v srcu in povezuje njihove rane.
4 Li konte fòs kantite zetwal yo. Li bay non a yo tout.
Šteje število zvezd, vse jih kliče po njihovih imenih.
5 Gran se SENYÈ nou an e Li ranpli ak fòs. Bon konprann Li an san limit nèt.
Velik je naš Gospod in zelo močan, njegovo razumevanje je neskončno.
6 SENYÈ a bay soutyen a aflije yo. Li fè mechan yo bese desann jis rive atè.
Gospod dviguje krotke; zlobne podira k tlom.
7 Chante a SENYÈ a ak remèsiman. Chante lwanj a Bondye nou an sou gita,
Pojte Gospodu z zahvaljevanjem, našemu Bogu pojte hvalo na harfo,
8 ki kouvri syèl la ak nwaj yo, ki founi lapli pou tè a, ki fè zèb yo grandi sou mòn yo.
ki nebo pokriva z oblaki, ki za zemljo pripravlja dež, ki daje travi, da raste po gorah.
9 Li bay bèt la manje li, ak jenn kòbo k ap kriye yo.
On daje živali njeno hrano in mladim krokarjem, ki kličejo.
10 Li pa pran plezi nan fòs cheval la. Li pa pran plezi nan janm a moun.
Ne razveseljuje se v moči konja. Ne veseli se človeških nog.
11 SENYÈ a bay favè a (sila) ki krent Li yo, (sila) ki tann lanmou dous Li yo.
Gospod se veseli tistih, ki se ga bojijo, tistih, ki upajo v njegovo usmiljenje.
12 Louwe SENYÈ a, O Jérusalem! Louwe Bondye ou a, O Sion!
Hvali Gospoda, oh Jeruzalem, hvali svojega Boga, oh Sion.
13 Paske Li te fòtifye ba fè nan pòtay ou yo; Li te beni fis ou yo anndan w.
Kajti utrjuje zapahe tvojih velikih vrat, tvoje otroke je blagoslovil znotraj tebe.
14 Li fè lapè anndan lizyè ou yo. Li satisfè ou ak meyè kalite ble.
Na tvojih mejah daje mir in te nasičuje z najodličnejšo pšenico.
15 Li voye lòd Li sou latè. Pawòl Li kouri byen vit.
Svojo zapoved pošilja na zemljo; njegova beseda teče zelo naglo.
16 Li bay lanèj kon lenn. Li gaye lawouze glase kon sann.
Sneg daje kakor volno, slano razsiplje kakor pepel.
17 Li jete voye glas Li kon ti mòso. Se kilès ki kab kanpe devan fredi Li a?
Svoj led meče kakor koščke; kdo lahko obstane pred njegovim mrazom?
18 Li voye pawòl Li pou fonn yo. Li fè van Li soufle e dlo yo koule.
Razpošilja svojo besedo in jih topi; svojemu vetru povzroča, da piha in vodam, [da] tečejo.
19 Li deklare pawòl Li yo a Jacob, règleman Li yo ak òdonans Li yo a Israël.
Svojo besedo kaže Jakobu, svoje zakone in svoje sodbe Izraelu.
20 Li pa t aji konsa avèk okenn lòt nasyon. Selon òdonans Li yo, yo pa konnen yo. Louwe SENYÈ a!
Z nobenim narodom ni tako postopal in glede njegovih sodb, jih oni niso spoznali. Hvalite Gospoda.

< Sòm 147 >