Jòb 10

1 “Mwen rayi pwòp lavi m; mwen va fè tout fòs plent mwen yo parèt. Mwen va pale ak anmè ki fonse nan nanm mwen.

Moji duši se gnusi moje življenje. Svojo pritožbo bom pustil nad seboj; govoril bom v grenkobi svoje duše.

2 Mwen va di a Bondye: ‘Pa kondane mwen! Fè m konnen poukisa W ap goumen ak mwen.

Bogu bom rekel: ›Ne obsodi me. Razloži mi, zakaj se pričkaš z menoj.‹

3 Èske se vrèman bon pou Ou ta oprime; pou meprize zèv men Ou yo e pou Ou gade ak favè, manèv a mechan yo?

Mar ti je dobro, da bi zatiral, da bi preziral delo svojih rok in bi sijal nad nasvetom zlobnega?

4 Èske zye Ou fèt ak chè? Oswa èske Ou wè kon yon nonm wè?

Imaš mesene oči? Mar vidiš, kakor vidi človek?

5 Èske jou Ou yo tankou jou a moun mòtèl, oswa ane Ou yo tankou ane a yon nonm,

So tvoji dnevi kakor dnevi človeka? So tvoja leta kakor človeški dnevi,

6 pou Ou ta dwe chache koupabilite mwen e fè rechèch dèyè peche m?

da poizveduješ za mojo krivičnostjo in preiskuješ za mojim grehom?

7 Malgre Ou konnen mwen pa koupab, sepandan, nanpwen ki ka livre m sòti nan men Ou.’”

Ti veš, da nisem zloben in nikogar ni, ki lahko osvobodi iz tvoje roke.

8 “Se men Ou ki te fòme mwen nèt. Konsa, èske Ou ta detwi mwen?

Tvoje roke so me naredile in me oblikovale skupaj na vsaki strani, vendar si me uničil.

9 Sonje, souple, ke Ou te fè m kon ajil. Èske Ou ta fè m retounen pousyè ankò?

Spomni se, rotim te, da si me naredil kakor ilo, ti pa me hočeš ponovno privesti v prah?

10 Èske se pa tankou lèt ke Ou te vide mwen e fè m kaye tankou fwomaj?

Mar me nisi iztočil kakor mleko in me strdil kakor sir?

11 Ou te abiye mwen ak po avèk chè e koude mwen ansanm nan zo ak gwo venn.

Oblekel si me s kožo in mesom in me obdal s kostmi in kitami.

12 Ou te ban mwen lavi avèk lanmou dous Ou. Se swen Ou ki te konsève lespri m.

Zagotovil si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje je ohranilo mojega duha.

13 Malgre bagay sila yo, Ou te kache yo nan kè Ou. Mwen konnen ke sa a se avèk ou:

Te stvari si skril v svojem srcu, vem, da je to s teboj.

14 si m peche, alò, Ou mete tach sou mwen. Ou pa ta akite m de koupabilite mwen.

Če grešim, potem me zaznamuješ in me ne boš oprostil pred mojo krivičnostjo.

15 Si mwen mechan, malè a mwen! Epi si mwen jis, toujou, menm dwe leve tèt mwen. Mwen chaje ak wont, e byen rekonnesan a mizè mwen.

Če bi bil zloben, gorje meni. Če bi bil pravičen kljub temu ne bi dvignil svoje glave. Poln zmedenosti sem, zato poglej mojo stisko,

16 Si tèt mwen ta vin leve wo, Ou ta fè lachas dèyè m tankou yon lyon; epi ankò, Ou ta montre pouvwa Ou kont mwen.

kajti ta narašča. Loviš me kakor krut lev in se ponovno kažeš čudovitega nad menoj.

17 Ou renouvle temwayaj Ou kont mwen, e ogmante kòlè Ou vè mwen. Dezas monte anwo dezas sou mwen.”

Zoper mene obnavljaš svoje pričevanje in nad menoj povečuješ svoje ogorčenje. Spremembe in vojna so zoper mene.

18 “Alò, poukisa Ou te fè m sòti nan vant manman m? Pito ke m te mouri e pa t gen zye ki te wè m!

Zakaj si me potem privedel ven iz maternice? Oh, da bi izročil duha in me nobeno oko ne bi videlo!

19 Mwen te dwe tankou mwen pa t janm te egziste, kon yon pote sòti nan vant pou rive nan tonbo.

Bil bi kakor, če me ne bi bilo, od maternice bi bil odnesen v grob.

20 Èske jou m yo pa kout? Rete! Ralanti sou mwen pou m kab jwenn yon ti kras kè kontan,

Mar ni mojih dni malo? Odnehaj torej in me pusti samega, da se malo potolažim,

21 avan ke m ale—pou mwen pa tounen nan andwa tenèb ak gwo fènwa!

preden grem, od koder se ne bom vrnil, celó v deželo teme in smrtne sence,

22 Nan peyi sa a ki dezole nèt tankou tenèb la, nan fon lonbraj san fòm nan, e ki klere tankou fènwa a.”

deželo teme kakor tema sama in smrtne sence, brez kakršnegakoli reda in kjer je svetloba kakor tema.«