Luⱪa 7
1 Əysa kɵpqilikkǝ bu sɵzlǝrning ⱨǝmmisini ⱪilip bolƣandin keyin, Kǝpǝrnaⱨum xǝⱨirigǝ [ⱪayta] kirdi.
Ko je torej končal vse svoje govore pred občinstvom ljudi, je vstopil v Kafarnáum.
2 U yǝrdǝ mǝlum bir yüzbexining ǝtiwarliⱪ ⱪuli eƣir kesǝl bolup, sǝkratta yatatti.
Neki služabnik stotnika, ki mu je bil dragocen, je bil bolan in pripravljen na smrt.
3 Yüzbexi Əysaning hǝwirini anglap, birnǝqqǝ Yǝⱨudiy aⱪsaⱪalni uning yeniƣa berip, uning kelip ⱪulini ⱪutⱪuzuxi üqün ɵtünüxkǝ ǝwǝtti.
Ko je slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine in ga rotil, da bi prišel in ozdravil njegovega služabnika.
4 Ular Əysaning aldiƣa kǝlgǝndǝ uningƣa: — Bu ixni tiligüqi bolsa, tilikini ijabǝt ⱪilixingizƣa ⱨǝⱪiⱪǝtǝn ǝrziydiƣan adǝm.
Ko so prišli k Jezusu, so ga takoj iskreno rotili, rekoč: »Vreden je bil, da bi to storil zanj,
5 Qünki u bizning [Yǝⱨudiy] elimizni yahxi kɵridu wǝ ⱨǝtta biz üqün bir sinagogmu selip bǝrdi, — dǝp jiddiy ⱪiyapǝttǝ ɵtünüxti.
kajti rad ima naš narod in sinagogo nam je zgradil.«
6 Əysa ular bilǝn billǝ bardi. Biraⱪ ɵyigǝ az ⱪalƣanda, yüzbexi Əysaning aldiƣa birnǝqqǝ dostini ǝwǝtip uningƣa mundaⱪ degüzdi: — «Tǝⱪsir, ɵzlirini awarǝ ⱪilmisila, ɵzlirining torusumning astiƣa kelixlirigǝ ǝrzimǝymǝn.
Potem je Jezus odšel z njimi. In ko je bil torej nedaleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje, rekoč mu: »Gospod, ne delaj si sitnosti, kajti nisem vreden, da bi stopil pod mojo streho,
7 Xunga ɵzümnimu silining aldiliriƣa berixⱪa layiⱪ ⱨesablimidim. Sili pǝⱪǝt bir eƣiz sɵz ⱪilip ⱪoysila, ⱪulum saⱪiyip ketidu.
zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, toda reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.
8 Qünki mǝnmu baxⱪa birsining ⱨoⱪuⱪi astidiki adǝmmǝn, ⱪol astimdimu lǝxkǝrlirim bar. Birigǝ bar desǝm baridu, birigǝ kǝl desǝm, kelidu; ⱪulumƣa bu ixni ⱪil desǝm, u xu ixni ⱪilidu».
Kajti tudi sam sem človek, postavljen pod oblast. Pod seboj imam vojake in nekomu rečem: ›Pojdi, ‹ in gre, in drugemu: ›Pridi‹ in pride, in svojemu služabniku: ›Naredi to, ‹ in to stori.«
9 Əysa bu gǝpni anglap [yüzbexiƣa] tǝǝjjüblǝndi. U burulup kǝynigǝ ǝgǝxkǝn halayiⱪⱪa: Dǝrwǝⱪǝ, ⱨǝtta Israildimu bundaⱪ zor ixǝnqni tapalmiƣanidim! — dedi.
Ko je Jezus slišal te besede, se je začudil nad njim in se obrnil ter rekel množici, ki mu je sledila: »Povem vam: ›Nisem našel tako velike vere, ne, niti v Izraelu ne.‹«
10 Yüzbexi ǝwǝtkǝn kixilǝr ⱪaytip barƣanda, kesǝl bolƣan ⱪulning sǝllimaza saⱪayƣanliⱪini kɵrdi.
In tisti, ki so bili poslani, so se vrnili k hiši in našli služabnika, ki je bil bolan, zdravega.
11 Bu ixtin keyin u Nain degǝn bir xǝⱨǝrgǝ bardi. Uning muhlisliri wǝ yǝnǝ top-top kixilǝr uningƣa ǝgixip mangdi.
Pripetilo se je dan kasneje, da je odšel v mesto, imenovano Nain in z njim so odšli mnogi izmed njegovih učencev ter veliko ljudi.
12 U xǝⱨǝr ⱪowuⱪiƣa yeⱪinlaxⱪanda, mana kixilǝr jinaza kɵtürüp qiⱪiwatⱪanidi. Ɵlgüqi anisining yǝkkǝ-yeganǝ oƣli idi, uning üstigǝ anisi tul ayal idi. Xǝⱨǝrdin qong bir top adǝm ayalƣa ⱨǝmraⱨ bolup qiⱪⱪanidi.
Ko je torej prišel blizu k mestnim velikim vratom, glej, je bil ven odnesen mrtev človek, edini sin njegove matere in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta.
13 Rǝb uni kɵrüp, uningƣa iqini aƣritip: — Yiƣlimiƣin, — dedi.
Ko jo je Gospod zagledal, je imel sočutje do nje in ji je rekel: »Ne jokaj.«
14 Xuning bilǝn u ɵtüp, tawutⱪa ⱪolini tǝgküziwidi, tawut kɵtürgǝnlǝr tohtidi. U: — Yigit, sanga eytimǝn, oyƣan! — dedi.
Prišel je in se dotaknil mrtvaškega odra, in tisti, ki so ga nosili, so mirno stali. In rekel je: »Mladenič, rečem ti: ›Vstani.‹«
15 Ɵlgüqi bolsa ruslinip tik olturdi wǝ gǝp ⱪilixⱪa baxlidi. [Əysa] uni anisiƣa tapxurup bǝrdi.
In ta, ki je bil mrtev, se je usedel in začel govoriti. In izročil ga je njegovi materi.
16 Ⱨǝmmǝylǝnni ⱪorⱪunq besip, ular Hudani uluƣlap: — «Arimizda uluƣ bir pǝyƣǝmbǝr turƣuzuldi!» wǝ «Huda Ɵz hǝlⱪini yoⱪlap kǝldi!» — deyixti.
Strah je prišel na vse in slavili so Boga, rekoč, da je med nami vstal velik prerok in da je Bog obiskal svoje ljudi.
17 Uning toƣrisidiki bu hǝwǝr pütün Yǝⱨudiyǝ zemini wǝ ǝtraptiki rayonlarƣa tarⱪilip kǝtti.
In ta govorica o njem je šla naprej po vsej celotni Judeji in naokoli po vsem celotnem področju.
18 Yǝⱨyaning muhlisliri ǝmdi bu barliⱪ ixlarning hǝwirini uningƣa yǝtküzdi. Yǝⱨya muhlisliridin ikkiylǝnni ɵzigǝ qaⱪirip,
In Janezovi učenci so mu povedali o vseh teh stvareh.
19 Ularni Əysaning aldiƣa ǝwǝtip: «Kelixi muⱪǝrrǝr zat ɵzüngmu, yaki baxⱪa birsini kütüximiz kerǝkmu?» dǝp sorap kelixkǝ ǝwǝtti.
In Janez je k sebi poklical dva izmed svojih učencev in ju poslal k Jezusu, rekoč: »Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?«
20 Ular Əysaning aldiƣa berip: — Qɵmüldürgüqi Yǝⱨya bizni sǝndin: «Kelixi muⱪǝrrǝr zat ɵzüngmu, yaki baxⱪa birsini kütüximiz kerǝkmu?» dǝp sorap kelixkǝ yeningƣa ǝwǝtti — dedi.
Ko sta moža prišla k njemu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi, rekoč: ›Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?‹«
21 Dǝl xu waⱪitta [Əysa] aƣriⱪ-silaⱪ wǝ kesǝl-waba basⱪan wǝ yaman roⱨlar qaplaxⱪan nurƣun kixilǝrni saⱪaytti wǝ nurƣun ⱪariƣularni kɵridiƣan ⱪildi.
In v tej isti uri je mnoge ozdravil njihovih slabotnosti in nadlog ter od zlih duhov, in mnogim, ki so bili slepi, je dal vid.
22 Xuning bilǝn u [Yǝⱨyaning muhlisliriƣa]: — Silǝr ⱪaytip berip, Yǝⱨyaƣa ɵz angliƣan wǝ kɵrgǝnliringlar toƣruluⱪ hǝwǝr yǝtküzüp — «Korlar kɵrǝlǝydiƣan wǝ tokurlar mangalaydiƣan boldi, mahaw kesili bolƣanlar saⱪaytildi, gaslar angliyalaydiƣan boldi, ɵlgǝnlǝrmu tirildürüldi wǝ kǝmbǝƣǝllǝrgǝ hux hǝwǝr jakarlandi» — dǝp eytinglar.
Potem jima Jezus odgovori in reče: »Pojdita svojo pot in povejta Janezu, kakšne stvari sta videla in slišala: kako slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, revnim je oznanjen evangelij.
23 [Uningƣa yǝnǝ]: «Mǝndin gumanlanmay putlixip kǝtmigǝn kixi bolsa bǝhtliktur!» dǝp ⱪoyunglar, — dedi.
In blagoslovljen je, kdorkoli se ne bo spotaknil ob mene.«
24 Yǝⱨyaning ǝlqiliri kǝtkǝndin keyin, u top-top adǝmlǝrgǝ Yǝⱨya toƣruluⱪ sɵz eqip: — «Silǝr [burun Yǝⱨyani izdǝp] qɵlgǝ barƣininglarda, zadi nemini kɵrgili bardinglar? Xamalda yǝlpünüp turƣan ⱪomuxnimu?
In ko sta Janezova poslanca odšla, je množici začel govoriti glede Janeza: »Kaj ste odšli ven v divjino, da vidite? Trst, ki se maje z vetrom?
25 Yaki esil kiyim kiygǝn bir ǝrbabnimu? Mana, esil kiyimlǝrni kiygǝn, ǝyx-ixrǝt iqidǝ yaxaydiƣanlar padixaⱨlarning ordiliridin tepiliduƣu!
Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki so krasno oblečeni in žive prefinjeno, so na kraljevih dvorih.
26 Əmdi silǝr nemǝ kɵrgili bardinglar? Bir pǝyƣǝmbǝrnimu? Durus, ǝmma mǝn xuni silǝrgǝ eytip ⱪoyayki, [bu bolsa] pǝyƣǝmbǝrdinmu üstün bir bolƣuqidur.
Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Preroka? Da, povem vam in veliko več kakor preroka.
27 Qünki [muⱪǝddǝs yazmilardiki]: — «Mana, yüz aldingƣa ǝlqimni ǝwǝtimǝn; U sening aldingda yolungni tǝyyarlaydu» — dǝp yezilƣan sɵz mana dǝl uning toƣrisida yezilƣandur.
To je on, o katerem je pisano: ›Glej, svojega poslanca pošljem pred tvoj obraz, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‹
28 Qünki mǝn silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, ayallardin tuƣulƣanlar arisida Yǝⱨyadinmu uluƣi yoⱪ; ǝmma Hudaning padixaⱨliⱪidiki ǝng kiqik bolƣinimu uningdin uluƣ turidu
Kajti povem vam: ›Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni večjega preroka kakor Janez Krstnik, toda kdor je v Božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.‹«
29 (ǝmdi [Yǝⱨyani] angliƣan puⱪralar, ⱨǝtta bajgirlarmu Hudaning yolini toƣra dǝp Yǝⱨyaning qɵmüldürüxi bilǝn qɵmüldürülgǝnidi.
In vsi ljudje, ki so ga slišali in davkarji, so resničnost Boga opravičili s tem, da so se krstili z Janezovim krstom.
30 Lekin Pǝrisiylǝr wǝ Tǝwratxunaslar Yǝⱨyaning qɵmüldürüxini ⱪobul ⱪilmay, Hudaning ɵzlirigǝ bolƣan mǝⱪsǝt-iradisini qǝtkǝ ⱪaⱪⱪanidi).
Toda farizeji in izvedenci v postavi so zavrnili nasvet Boga, sami zoper sebe, tako da se mu niso dali krstiti.
31 Lekin bu zamanning kixilirini zadi kimlǝrgǝ ohxitay? Ular kimlǝrgǝ ohxaydu?
In Gospod je rekel: »S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? In čemú so podobni?
32 Ular huddi rǝstǝ-bazarlarda olturuwelip, bir-birigǝ: «Biz silǝrgǝ sunay qelip bǝrsǝkmu, ussul oynimidinglar», «Matǝm pǝdisigǝ qelip bǝrsǝkmu, yiƣa-zar ⱪilmidinglar» dǝp [ⱪaⱪxaydiƣan tuturuⱪsiz] balilarƣa ohxaydu.
Podobni so otrokom, sedečim na trgu, ki kličejo drug drugemu ter govorijo: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vam, pa niste jokali.‹
33 Qünki Qɵmüldürgüqi Yǝⱨya kelip ziyapǝttǝ olturmaytti, [xarab] iqmǝytti. Xuning bilǝn silǝr: «Uningƣa jin qaplixiptu» deyixisilǝr.
Kajti Janez Krstnik je prišel [in] niti ni jedel kruha niti ni pil vina; vi pa pravite: ›Hudiča ima.‹
34 Insan’oƣli bolsa kelip ⱨǝm yǝydu ⱨǝm iqidu wǝ mana silǝr: «Taza bir toymas wǝ mǝyhor ikǝn. U bajgirlar wǝ gunaⱨkarlarning dostidur» deyixisilǝr.
Sin človekov je prišel in jé ter pije; vi pa pravite: ›Glejte, požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov!‹
35 Lekin danaliⱪ bolsa ɵzining barliⱪ pǝrzǝntliri arⱪiliⱪ durus dǝp tonulidu».
Toda modrost je opravičena po vseh svojih otrocih.«
36 Pǝrisiylǝrdin biri uningdin ɵyümdǝ meⱨman bolsingiz dǝp ɵtündi. Əmdi u Pǝrisiyning ɵyigǝ kirip dastihanda olturdi.
Eden izmed farizejev pa ga je prosil, da bi lahko jedel z njim. In odšel je v farizejevo hišo ter se usedel k obedu.
37 Wǝ mana, u xǝⱨǝrdǝ buzuⱪ dǝp tonulƣan bir ayal Əysaning bu Pǝrisiyning ɵyidǝ dastihanda olturƣanliⱪini anglap, aⱪ ⱪaxtexidin yasalƣan bir ⱪutida murmǝkki elip kǝldi.
In glej, ko je ženska, ki je bila v mestu grešnica, spoznala, da je Jezus sedel v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla alabastrno škatlo mazila
38 U yiƣliƣan peti uning kǝynidǝ, putiƣa yeⱪin turup, kɵz yaxliri ⱪilip, putlirini ⱨɵl ⱪiliwǝtti; andin qaqliri bilǝn uning putlirini ertip ⱪurutti ⱨǝm putlirini tohtimay sɵyüp, üstigǝ ǝtir sürdi.
ter jokajoč od zadaj pristopila k njegovim stopalom in njegova stopala začela umivati s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in poljubljala je njegova stopala ter jih mazilila z mazilom.
39 Əmdi uni qaⱪirƣan Pǝrisiy bu ixni kɵrüp, iqidǝ: «Bu adǝm rast pǝyƣǝmbǝr bolƣan bolsa, ɵzigǝ tegiwatⱪan bu ayalning kim wǝ ⱪandaⱪ ikǝnlikini bilǝtti. Qünki u bir buzuⱪ!» dǝp oylidi.
Ko je torej to videl farizej, ki ga je povabil, si je rekel sam pri sebi, rekoč: »Če bi bil ta človek prerok, bi vedel, kdo in kakšne vrste je ta ženska, ki se ga dotika, kajti grešnica je.«
40 Xuning bilǝn Əysa uningƣa jawabǝn: — Simon, sanga dǝydiƣan bir gepim bar, — dedi. — Eyting, ustaz, — dedi Simon.
In Jezus mu odgovori ter reče: »Simon, nekaj ti imam povedati.« On pa reče: »Učitelj, povej.«
41 — Ikki adǝm mǝlum bir ⱪǝrz igisigǝ ⱪǝrzdar ikǝn. Biri bǝx yüz kümüx dinarƣa, yǝnǝ biri bolsa ǝllik kümüx dinarƣa ⱪǝrzdar ikǝn.
»Bil je nek upnik, ki je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset.
42 Lekin ⱨǝr ikkisining ⱪǝrzni ⱪayturƣili ⱨeqnǝrsisi bolmiƣaqⱪa, ⱪǝrz igisi meⱨribanliⱪ ⱪilip ⱨǝr ikkisining ⱪǝrzini kǝqürüm ⱪiptu. Seningqǝ, ularning ⱪaysisi uni bǝkrǝk sɵyidu? — dǝp soridi Əysa.
In ko nista imela nič, s čimer bi plačala, jima je obema odkrito odpustil. Povej mi torej, kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?«
43 Simon jawabǝn: — Meningqǝ, [ⱪǝrzi] kɵprǝk kǝqürüm ⱪilinƣan kixi, — dedi. — Toƣra ⱨɵküm ⱪilding, — dedi Əysa.
Simon je odgovoril in rekel: »Domnevam, da tisti, ki mu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Pravilno si presodil.«
44 Andin ⱨeliⱪi ayalƣa burulup, Simonƣa: — Bu ayalni kɵrdüngmu? Mǝn ɵyünggǝ kirginim bilǝn, sǝn putlirimni yuyuxⱪa su bǝrmigǝniding; lekin u kɵz yexi bilǝn putlirimni yudi wǝ qeqi bilǝn ertip ⱪurutti.
In obrnil se je k ženski ter rekel Simonu: »Vidiš to žensko? V tvojo hišo sem vstopil, pa mi nisi dal vode za moja stopala, toda ona je moja stopala umila s solzami in jih obrisala z lasmi svoje glave.
45 Sǝn meni salam berip sɵymiding; lekin u mǝn kirgǝndin tartip putlirimni sɵyüxtin tohtimidi.
Nisi mi dal poljuba, toda odkar sem vstopil, ta ženska ni prenehala poljubljati mojih stopal.
46 Sǝn beximƣimu may sürkimigǝniding; biraⱪ u mening putlirimƣa murmǝkkini sürkǝp ⱪoydi.
Moje glave nisi mazilil z oljem, toda ta ženska je moja stopala mazilila z mazilom.
47 Xunga xuni sanga eytip ⱪoyayki, uning nurƣun gunaⱨliri kǝqürüm ⱪilindi. Qünki mana, uning kɵrsǝtkǝn meⱨir-muⱨǝbbiti qongⱪur ǝmǝsmu? Əmma kǝqürümi az bolƣanlarning meⱨir-muⱨǝbbǝtni kɵrsitiximu az bolidu, — dedi.
Zato ti pravim: ›Njeni grehi, ki jih je mnogo, so odpuščeni, ‹ kajti veliko je ljubila, toda komur je malo oproščeno, ta malo ljubi.«
48 Andin u ayalƣa: — Gunaⱨliring kǝqürüm ⱪilindi, — dedi.
Njej pa je rekel: »Tvoji grehi so odpuščeni.«
49 Ular bilǝn ⱨǝmdastihan olturƣanlar kɵnglidǝ: «Kixilǝrning gunaⱨlirinimu kǝqürüm ⱪilƣuqi bu adǝm zadi kimdu?» deyixti.
In tisti, ki so pri obedu sedeli z njim, so v sebi začeli govoriti: »Kdo je ta, da tudi grehe odpušča?«
50 Əysa ⱨeliⱪi ayalƣa: — Etiⱪading seni ⱪutⱪuzdi; aman-hatirjǝmlik bilǝn ⱪaytⱪin! — dedi.
In ženski je rekel: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru.«
