Luⱪa 14
1 Wǝ xundaⱪ boldiki, bir xabat küni u Pǝrisiylǝrdin bolƣan bir ⱨɵkümdarning ɵyigǝ ƣizaƣa bardi; ǝmdi ular uni paylap yürüwatatti.
In pripetilo se je, medtem ko je odšel v hišo enega izmed vodilnih farizejev, da bi na šabatni dan jedel kruh, da so ga ti opazovali.
2 Wǝ mana, u yǝrdǝ suluⱪ ixxiⱪ kesiligǝ giriptar bolƣan bir adǝm bar idi.
In glej, pred njim je bil nek človek, ki je imel vodenico.
3 Əysa Tǝwrat ǝⱨliliri wǝ Pǝrisiylǝrdin: — Xabat küni kesǝl saⱪaytix Tǝwrat ⱪanuniƣa uyƣunmu-yoⱪ? — dǝp soridi.
In Jezus je izvedencem v postavi in farizejem odgovarjal ter govoril, rekoč: »Ali je zakonito zdraviti na šabatni dan?«
4 Biraⱪ ular lam-jim demidi. U ⱨeliⱪi kesǝlgǝ ⱪolini tǝgküzüp, saⱪaytip yolƣa saldi.
Oni pa so molčali. In prijel ga je in ozdravil ter ga pustil oditi,
5 Andin u ulardin yǝnǝ: — Aranglardin biringlarning mubada xabat künidǝ exiki ya kalisi ⱪuduⱪⱪa qüxüp kǝtsǝ, uni dǝrⱨal tartip qiⱪarmaydiƣan zadi kim bar? — dǝp soridi.
in odgovoril jim je, rekoč: »Komu izmed vas pade osel ali vol v jamo in ga ne bo nemudoma, na šabatni dan, izvlekel ven?«
6 Wǝ ular uning bu sɵzlirigǝ ⱨeq jawab berǝlmidi.
In ponovno mu niso mogli odgovoriti na te stvari.
7 Əysa qaⱪirilƣan meⱨmanlarning ɵzlirigǝ tɵrdin orunlarni ⱪandaⱪ talliƣinini kɵrüp, ularƣa mundaⱪ bir tǝmsilni eytip bǝrdi:
In ko je opazil, kako izbirajo vodilna mesta, je tem, ki so bili povabljeni, podal prispodobo, rekoč jim:
8 — Birsi seni toy ziyapitigǝ tǝklip ⱪilsa, tɵrdǝ olturmiƣin. Bolmisa, sǝndin ⱨɵrmǝtlikrǝk birsi tǝklip ⱪilinƣan bolsa,
»Kadar te katerikoli človek povabi na poroko, se ne usedi na najvišje mesto, da ne bi le-ta povabil častitljivejšega človeka, kakor si ti,
9 U qaƣda seni wǝ uni qaⱪirƣan saⱨibhana kelip sanga: «Bu kixigǝ orun bǝrgǝysiz» dǝp ⱪalsa, sǝn hijalǝttǝ ⱪelip pǝgaⱨƣa qüxüp ⱪalisǝn.
in ne bi prišel ta, ki je povabil tebe in njega in ti rekel: ›Daj prostor temu človeku, ‹ ti pa si boš s sramoto začel jemati najnižji prostor.
10 Lekin sǝn qaⱪirilƣanda, berip pǝgaⱨda olturƣin. Xuning bilǝn seni qaⱪirƣan saⱨibhana kelip: «Əy dostum, yuⱪiriƣa qiⱪing» deyixi mumkin wǝ xuning bilǝn sening bilǝn dastihanda olturƣanlarning ⱨǝmmisining aldida sanga izzǝt bolidu.
Toda kadar si povabljen, pojdi in se usedi na najnižji prostor, da ti lahko reče, kdor te je povabil, ko pride k tebi: ›Prijatelj, pojdi višje, ‹ potem boš imel oboževanje v prisotnosti teh, ki s teboj sedijo pri obedu.
11 Qünki ⱨǝrkim ɵzini üstün tutsa tɵwǝn ⱪilinidu wǝ kimdǝkim ɵzini tɵwɵn tutsa üstün ⱪilinidu.
Kajti kdorkoli se povišuje, bo ponižan, kdor pa se ponižuje, bo povišan.«
12 U ɵzini meⱨmanƣa qaⱪirƣan saⱨibhaniƣa mundaⱪ dedi: — Meⱨmanni tamaⱪⱪa yaki ziyapǝtkǝ qaⱪirƣiningda, dost-buradǝr, ⱪerindax, uruⱪ-tuƣⱪan yaki bay ⱪolum-ⱪoxniliringni qaⱪirmiƣin. Qünki ularmu seni meⱨmanƣa qaⱪirip, mǝrⱨǝmitingni ⱪayturuxi mumkin.
Potem je prav tako rekel tistemu, ki ga je povabil: »Kadar pripravljaš kosilo ali večerjo, ne pokliči svojih prijateljev, niti svojih bratov, niti svojih sorodnikov, niti svojih bogatih sosedov, da te ne bi tudi oni povabili in ti povrnili.
13 Xuning üqün ziyapǝt berǝy desǝng, ƣerib-ƣurwa, meyip-nakar, aⱪsaⱪ-qolaⱪ, kor-ǝmalarni qaⱪirƣin
Toda kadar pripravljaš pojedino, pokliči revne, pohabljene, hrome, slepe
14 wǝ bǝht-bǝrikǝt kɵrisǝn; qünki u kixilǝrning yahxiliⱪingni ⱪayturuxning amali yoⱪtur. Xuning bilǝn ⱨǝⱪⱪaniylarning ⱪayta tirilgǝn künidǝ ⱪilƣining ɵzünggǝ ⱪayturulidu.
in boš blagoslovljen, ker ti ne morejo poplačati, kajti poplačano ti bo ob vstajenju pravičnih.«
15 Uning bilǝn ⱨǝmdastihan olturƣanlardin biri bu sɵzlǝrni anglap, uningƣa: — Hudaning padixaⱨliⱪida ƣizalanƣuqilar nemidegǝn bǝhtlik-ⱨǝ! — dedi.
In ko je eden izmed teh, ki je pri obedu sedel z njim, slišal te stvari, mu je rekel: »Blagoslovljen je, kdor bo jedel kruh v Božjem kraljestvu.«
16 Biraⱪ u uningƣa jawabǝn mundaⱪ dedi: — Bir kixi katta ziyapǝtkǝ tutux ⱪilip, nurƣun meⱨmanlarni qaⱪirip ⱪoyuptu.
On pa mu je potem rekel: »Neki človek je priredil veliko večerjo in povabil mnoge.
17 Dastihan selinƣan xu saǝttǝ, qakirini ǝwǝtip, qaⱪirilƣan meⱨmanlarƣa: «Mǝrⱨǝmǝt, ⱨǝmmǝ nǝrsǝ tǝyyar boldi!» dǝp eytiptu.
Ob času večerje pa je poslal svojega služabnika, da pove tem, ki so bili povabljeni: ›Pridite, kajti sedaj so vse stvari pripravljene.‹
18 Biraⱪ, meⱨmanlarning ⱨǝmmisi barmasliⱪⱪa bir-birlǝp ɵzrǝ-baⱨanǝ kɵrsǝtkili turuptu. Birinqisi uningƣa: «Mǝn ⱨelila bir parqǝ yǝr setiwalƣanidim, berip kɵrüp kǝlmisǝm bolmaydu. Meni ǝpu ⱪilƣayla, baralmaymǝn» dǝptu.
Vsi pa so se začeli soglasno opravičevati. Prvi mu je rekel: ›Kupil sem kos zemlje in nujno ga moram iti pogledat. Prosim te, imej me za opravičenega.‹
19 Yǝnǝ biri: «Mǝn bǝx ⱪoxluⱪ ɵküz setiwaldim, ⱨazir berip ularni sinap kɵrüxüm kerǝk. Meni ǝpu ⱪilƣayla, baralmaymǝn» dǝptu.
In drugi je rekel: ›Kupil sem pet jarmov volov in grem, da jih preizkusim. Prosim te, imej me za opravičenega.‹
20 Yǝnǝ birsi: «Mǝn yengi ɵylǝngǝn, xunga baralmaymǝn» dǝptu.
In drugi je rekel: ›Poročil sem ženo in zato ne morem priti.‹
21 Qakar ⱪaytip kelip, bu ixlarni hojayiniƣa mǝlum ⱪiptu. Hojayin ƣǝzǝplǝngǝn ⱨalda qakiriƣa: «Dǝrⱨal xǝⱨǝrning qong-kiqik koqiliriƣa kirip, ƣerib-ƣurwa, meyip-nakar, aⱪsaⱪ-qolaⱪ wǝ kor-ǝmalarni muxu yǝrgǝ yiƣip kǝl» dǝptu.
Tako, da je ta služabnik prišel in te stvari sporočil svojemu gospodarju. Potem je hišni gospodar jezen rekel svojemu služabniku: ›Pojdi hitro ven na ulice in mestne ceste ter pripelji sèm revne in pohabljene in šepave in slepe.‹
22 Andin qakar ⱪaytip kelip: «Hojayin, ǝmr bǝrginingdǝk ada ⱪilindi, wǝ yǝnǝ box orun bar!» dǝptu.
In služabnik je rekel: ›Gospod, narejeno je, kakor si zapovedal in še je prostor.‹
23 Xuning bilǝn hojayin qakarƣa: — «Ɵyüm meⱨmanlarƣa tolux üqün yezilardiki qong-kiqik yollarni, mǝⱨǝllilǝrni arilap, udul kǝlgǝn adimingni zorlap elip kǝlgin!
In gospodar je rekel služabniku: ›Pojdi ven na glavne ceste ter ograje in jih prisili, da vstopijo, da se bo moja hiša lahko napolnila.‹
24 Qünki mǝn silǝrgǝ xuni eytayki, baxta qaⱪirilƣan adǝmlǝrning ⱨeqⱪaysisi dastihinimdin tetimaydu», dǝptu.
Kajti povem vam: ›Da nihče izmed tistih ljudi, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.‹«
25 Əmdi top-top adǝmlǝr uningƣa ⱨǝmraⱨ bolup ketiwatatti. U burulup ularƣa ⱪarap mundaⱪ dedi:
In z njim so šle velike množice, on pa se je obrnil in jim rekel:
26 — Manga ǝgǝxkǝnlǝr [manga bolƣan sɵyüxliridin] ɵz atisi wǝ anisi, ayali wǝ baliliri, aka-ukiliri wǝ aqa-singilliri, ⱨǝtta ɵz jeninimu yaman kɵrmisǝ manga muhlis bolalmas.
»Če katerikoli človek pride k meni in ne sovraži svojega očeta in matere in žene in otrok in bratov in sester, da in tudi svojega lastnega življenja, ne more biti moj učenec.
27 Kimdǝkim ɵzining krestini yüdüp manga ǝgǝxmisǝ u manga muhlis bolalmas.
In kdorkoli ne nosi svojega križa in ne sledi meni, ne more biti moj učenec.
28 Aranglardin birsi munar salmaⱪqi bolsa, aldi bilǝn olturup bu ⱪuruluxni pütküzgüdǝk hirajǝt ɵzümdǝ barmu-yoⱪ dǝp ⱨesab ⱪilmasmu?
Kajti kdo izmed vas, ki hoče zgraditi stolp, se prej ne usede in ne prešteje stroška, ali ima zadosti, da ga dokonča?
29 Undaⱪ ⱪilmiƣanda, ulni selip pütküzǝlmisǝ, kɵrgǝnlǝrning ⱨǝmmisi mazaⱪ ⱪilip: «Bu adǝm binani baxlap ⱪoyup pütküzǝlmidi» — demǝy ⱪalmaydu.
Da ga ne bi morda potem, ko je položil temelj, pa ga ne bi bil zmožen dokončati, vsi tisti, ki so to gledali, začeli zasmehovati,
rekoč: ›Ta človek je začel graditi, pa ni bil zmožen dokončati.‹
31 Yaki bir padixaⱨ yǝnǝ bir padixaⱨ bilǝn jǝng ⱪilƣili qiⱪsa aldi bilǝn olturup: — Mening üstümgǝ kelidiƣan yigirmǝ ming kixilik ⱪoxun igisigǝ mǝn on ming ǝskirim bilǝn taⱪabil turalarmǝnmu? dǝp mɵlqǝrlǝp kɵrmǝmdu?!
Ali kateri kralj, ki pripravlja vojno proti drugemu kralju, prej ne séde in se posvetuje, če bo zmožen z deset tisoči srečati tistega, ki prihaja nadenj z dvajsetimi tisoči?
32 Əgǝr u «Soⱪuxalmaymǝn» dǝp oylisa, düxmǝn tehi yiraⱪtiki qaƣda ǝlqi ǝwǝtip, sulⱨ xǝrtlirini soraydu.
Sicer, dokler je drugi še daleč, on pošlje poslanstvo in prosi pogoje za mir.
33 Xuningƣa ohxax, silǝrdin kimdǝkim [kɵnglidǝ] ɵzining bar-yoⱪi bilǝn hoxlaxmisa, manga muhlis bolalmas.
Torej podobno, kdorkoli izmed vas, ki ne zapusti vsega, kar ima, ne more biti moj učenec.
34 Tuz yahxi nǝrsidur; ⱨalbuki, tuz ɵz tǝmini yoⱪatsa, uningƣa ⱪaytidin tuz tǝmini ⱪandaⱪmu kirgüzgili bolidu?
Sol je dobra, toda če je sol izgubila svoj okus, s čim se bo začinila?
35 U tupraⱪⱪa ixlitixkǝ yaki oƣutⱪa arilaxturuxⱪimu yarimay, talaƣa taxlinidu. Angliƣudǝk ⱪuliⱪi barlar buni anglisun!
Niti ni primerna za zemljo niti za gnojišče, temveč jo ljudje mečejo ven. Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.«
