Luk 7
1 Vdwlo Jisu so gv minse mvnwngnga nyi vdwa minya jito kudw, nw Kaparnaum bv vngtoku.
Ko je torej končal vse svoje govore pred občinstvom ljudi, je vstopil v Kafarnáum.
2 Roman nyigam ako hoka pakbu go dooto hv ninyia achialvbv mongrumara lo aanvgo; hv nyi angv lvvmato okv sida svngvbv ritoku.
Neki služabnik stotnika, ki mu je bil dragocen, je bil bolan in pripravljen na smrt.
3 Nyigam angv vdwlo Jisu gv lvkwng nga tvvpa tokudw, nw Jius nyiga vkv vngmuto Jisunyi tvula naam aala okv ninyigv pakbua mvpu modubv vla.
Ko je slišal o Jezusu, je k njemu poslal judovske starešine in ga rotil, da bi prišel in ozdravil njegovega služabnika.
4 Bunu Jisu gvlo aatoku okv ninyia dinchialvbv minto, “So nyi si jvjvrungbv noogv ridur ha dinchi rungdu.
Ko so prišli k Jezusu, so ga takoj iskreno rotili, rekoč: »Vreden je bil, da bi to storil zanj,
5 Nw ngonugv nyi ha ayado okv nw atubongv ngonugv lvgabv jius kumkunaam go mvjito.”
kajti rad ima naš narod in sinagogo nam je zgradil.«
6 Vkvlvgabv Jisu bunua lvkobv vngming gvto. Nw naam lokv adu kuma toku, vdwlo nyigam angv ajin vkv vngmuto ninyia minpa modubv, “Tamsarnv, atubongv agarapi bv mvsuyoka. Nam ngoogv naamlo aamu dubv ngo alvka yama,
Potem je Jezus odšel z njimi. In ko je bil torej nedaleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje, rekoč mu: »Gospod, ne delaj si sitnosti, kajti nisem vreden, da bi stopil pod mojo streho,
7 vbvmaka ngooka noogv dookulo nyidum gubvrila aadu bv alvnv nyi bvka riyama. Gaam bv milin jimwng boloka okv ngoogv pakbu hv pooya reku.
zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, toda reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.
8 Ngooka ngam kaiyanv nyigam vdwgv arwnglo doonv nyi go, okv ngoogv arwnglo ngoogv sipai vdwv doodu. Ngo so anga, ‘Vngto’ vla orto jibolo okv nw vngdu; ngo olo doonv anga ‘So aato’ vla orto jibolo hv aadu; okv ngo ngoogv nyira nga ‘Sum rito’ vla orto jibolo hv um ridu.”
Kajti tudi sam sem človek, postavljen pod oblast. Pod seboj imam vojake in nekomu rečem: ›Pojdi, ‹ in gre, in drugemu: ›Pridi‹ in pride, in svojemu služabniku: ›Naredi to, ‹ in to stori.«
9 Jisu hum tvvgvrila lamtoku; nw dakkur dakrwk dvla ninyia vngming gvnv nyitwng nga minto, “Ngo nonua mindunv, ngo vdwloka svkvnv mvngjwng go himpa tvvma, Israel arwng so lvrika kaama!”
Ko je Jezus slišal te besede, se je začudil nad njim in se obrnil ter rekel množici, ki mu je sledila: »Povem vam: ›Nisem našel tako velike vere, ne, niti v Izraelu ne.‹«
10 Jokjiyanv vdwv nyigam gv naam lo vngkur toku okv ninyigv pakbuv chvrv dukubv kaatoku.
In tisti, ki so bili poslani, so se vrnili k hiši in našli služabnika, ki je bil bolan, zdravega.
11 Ayung madwbv Jisu Nain vnam banggu lo vngtoku, ninyigv lvbwlaksu vdwv la okv nyitwng go vngming gvtoku.
Pripetilo se je dan kasneje, da je odšel v mesto, imenovano Nain in z njim so odšli mnogi izmed njegovih učencev ter veliko ljudi.
12 Nw banggu gv agi lo aachinam gula, svma bvngla vnglinnv vdwa kaapato. Sinv nyi angv hvngmi gv tumpu hotum gubv rito, okv banggu gv nyitwng twngtv nvgo ninyia lvkobv reming gvto.
Ko je torej prišel blizu k mestnim velikim vratom, glej, je bil ven odnesen mrtev človek, edini sin njegove matere in ta je bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta.
13 Vdwlo Jisu hvngmi a kaapa tokudw ninyigv haapok kv achialvbv ninyia aya kaapa toku, okv hvngmi ha minto “Kapma bvka.”
Ko jo je Gospod zagledal, je imel sočutje do nje in ji je rekel: »Ne jokaj.«
14 Vbvrikunamv nw vngsito okv maari ha mvsitto, bvngnv nyi vdwv daktungto. Jisu minto, “Nyi yaapa bongv! gudungto, Ngo nam mindunv!”
Prišel je in se dotaknil mrtvaškega odra, in tisti, ki so ga nosili, so mirno stali. In rekel je: »Mladenič, rečem ti: ›Vstani.‹«
15 Nyi sikunv gudung toku okv gaam raarap toku, okv Jisu ninyia ho anv gvlo jikur toku.
In ta, ki je bil mrtev, se je usedel in začel govoriti. In izročil ga je njegovi materi.
16 Bunu mvnwngngv busuto okv Pwknvyarnvnyi hartv nyato. “Kairungnv nyijwk go ngonu gvlo aapvku!” bunu minto “Pwknvyarnv aapvku ninyigv nyi vdwa ringdukubv!”
Strah je prišel na vse in slavili so Boga, rekoč, da je med nami vstal velik prerok in da je Bog obiskal svoje ljudi.
17 Jisu gv lvkwngbv so yunying si jarkar toku mooku mvnwnglo okv adar aigv mooku lo.
In ta govorica o njem je šla naprej po vsej celotni Judeji in naokoli po vsem celotnem področju.
18 Vdwlo Jon gv lvbwlaksu vdwv so gv ogumvnwng nga mintam tokudw, nw bunu gvlo anyi gunyi gokto
In Janezovi učenci so mu povedali o vseh teh stvareh.
19 okv bunyia Ahtu gvlo tvvka moodubv vla vngmuto, “No rungri Jon gv aainvkv vla minamv, vmalo ngonu aku kvvbi gunyi kaaya dubvri?”
In Janez je k sebi poklical dva izmed svojih učencev in ju poslal k Jezusu, rekoč: »Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?«
20 Vdwlo bunu Jisu gvlo aatokudw, bunu minto, “Jon ngonua nam tvvka jilabv vla vngmupvnv ninyigv aainvkv vnam hv no rungre, vmalo ngonu ako gonyi kaaya segore.”
Ko sta moža prišla k njemu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi, rekoč: ›Ali si ti tisti, ki naj bi prišel? Ali [naj] pričakujemo drugega?‹«
21 Hoka dw hoka Jisu lvvmanv nyi mego mvpu toku, bunugv achiayakha, okv alvmanv dow vdwa okv nyikchingnv nyi mego kaapa motoku.
In v tej isti uri je mnoge ozdravil njihovih slabotnosti in nadlog ter od zlih duhov, in mnogim, ki so bili slepi, je dal vid.
22 Nw Jon gv gindungpingko vdwa mirwkto, “Vngkur yikuka okv Jonnyi minpa teka no ogugo kaadu okv tvvdu: Nyikchingnv kaapa nyuduku, lvpiknv vngla duku, yvvbunudw apin alvmabv lvvmanv vdwa darwk mopvku, rungjinv vdwv tvvpa nyuduku, sinv vdwa turkur moduku, okv Gamlv nga heemanv vdwlo japji duku.
Potem jima Jezus odgovori in reče: »Pojdita svojo pot in povejta Janezu, kakšne stvari sta videla in slišala: kako slepi vidijo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, revnim je oznanjen evangelij.
23 Vdwgo mvngpuv yvvdw ngoogv lvkwng nga mvngngum madunv!”
In blagoslovljen je, kdorkoli se ne bo spotaknil ob mene.«
24 Jon gv gindungpingko vdwgv vngro kochingbv, Jisu nyitwng nga japji raptoku Jon gv lvkwng nga: “Vdwlo nonu Jon gvlo chukrimooku lo vnglin rikulo, nonu ogugo kaapare vla dvminpvnv? Nvmwng anw hv doorilo yapchar dubv?
In ko sta Janezova poslanca odšla, je množici začel govoriti glede Janeza: »Kaj ste odšli ven v divjino, da vidite? Trst, ki se maje z vetrom?
25 Ogugo kaadubv nonuno vnglin pvnv? Nyi ako vji kaapubv gvnv gore? Vkvnv nyi vji kaapubv gvnv okv himpukain bv doonv vdwa dvbvkarv vdwlo paadunv!
Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, tisti, ki so krasno oblečeni in žive prefinjeno, so na kraljevih dvorih.
26 Nga minpalabv, nonu ogugo kaadubv vla vnglin pvnv? Nyijwk akore? Am hv jvbo, vbvritola nyijwk ka achialvbv kaiyanv go nonuno kaato.
Toda kaj ste odšli ven, da vidite? Preroka? Da, povem vam in veliko več kakor preroka.
27 Jon Darwknv Kitaplo minpanam akonv: ‘Pwknvyarnv minto, ngo ngoogv gindungpingko akonyi nonu gvlo vngcho more nonugv lvgabv lamtv nga mvkok modubv.’
To je on, o katerem je pisano: ›Glej, svojega poslanca pošljem pred tvoj obraz, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‹
28 Ngo nonua mindu,” Jisu mindvto, “Jon kaiyanv singcho dvdvnv nyi lokv. Vbvritola yvvdw Pwknvyarnv gv Karv lo miangdunv nw Jonnyi kaiyadunv.”
Kajti povem vam: ›Med temi, ki so rojeni iz žensk, ni večjega preroka kakor Janez Krstnik, toda kdor je v Božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.‹«
29 Nyi mvnwngngv ninyigv minam ha tvvtoku; bunu okv lampu naayanv vdwv yabv Pwknvyarnv gv jvjvklv nga mvngya kunv okv Jon gvlokv baptisma naakunv vdwv.
In vsi ljudje, ki so ga slišali in davkarji, so resničnost Boga opravičili s tem, da so se krstili z Janezovim krstom.
30 Vbvritola Parisi vdwv la Pvbv tamsarnv vdwv nwbunugv lvgabv Pwknvyarnv gv mvngnamha toa tuku okv Jon gvlokv baptisma naamare vtoku.
Toda farizeji in izvedenci v postavi so zavrnili nasvet Boga, sami zoper sebe, tako da se mu niso dali krstiti.
31 Jisu mindvto, “Vjak ngo ogugonyi mintaknvla minladubv svjak silugv nyi vdwsum? Bunu oguaingbv ripv?
In Gospod je rekel: »S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? In čemú so podobni?
32 Bunu piokpamdorpamlo vmi dopamnv aingbv rido. Twnggonv twnggonyi gokdu, ‘Ngonu nonugv lvgabv nyida sidupvbin dumuto, vbvritola nonuno harkw pajokma! Ngonu siinyimar mvto, vbvritola nonuno kapma!’
Podobni so otrokom, sedečim na trgu, ki kličejo drug drugemu ter govorijo: ›Piskali smo vam, pa niste plesali; objokovali smo vam, pa niste jokali.‹
33 Jon Baptist aatoku, vbvritola nw yikto okv opo tvngmato, okv nonuno minto ‘Nw gvlo uyuvram doodu!’ vla.
Kajti Janez Krstnik je prišel [in] niti ni jedel kruha niti ni pil vina; vi pa pravite: ›Hudiča ima.‹
34 Nyia Kuunyilo ngv aatoku, okv dvto okv tvngto, okv nonuno minto, ‘Kaatoka so nyi sam! Nw dvria nvgo okv tvngria nvgo, lampu naayanv vdwgv okv kvvbi nyi toakunam vdwgv ajin go!’
Sin človekov je prišel in jé ter pije; vi pa pravite: ›Glejte, požrešen človek in vinski bratec, prijatelj davkarjev in grešnikov!‹
35 Pwknvyarnv gv mvnglak kv jvjvrungbv kaatamdu, mvnwng gvlo yvvdw um mvngrwk dvdw.”
Toda modrost je opravičena po vseh svojih otrocih.«
36 Parisis akonv Jisunyi gokto ninyia lvkobv achin dvbam dubv vla, okv Jisu ninyigv naam lo aatoku okv dvdukubv dootung toku.
Eden izmed farizejev pa ga je prosil, da bi lahko jedel z njim. In odšel je v farizejevo hišo ter se usedel k obedu.
37 Ho banggu lo nyimv nvgo rimurla doonvgo dooto. Nw Jisunyi Parisis gv naam lo dvla doodukv vla tvvpato, vkvlvgabv nw pumchup golo nampunv ala vkv akomaring dubv bvnglwkto
In glej, ko je ženska, ki je bila v mestu grešnica, spoznala, da je Jezus sedel v farizejevi hiši pri obedu, je prinesla alabastrno škatlo mazila
38 okv Jisu gv lvpa koching kiambv lvpa nga ninyigv nyikla ngv sarbum dubv kapla dakto, vbvrikunamv nw ninyigv dwmw lokv Jisu gv lvpa nga tipw to, mopup to, okv nampu nvnga lvpa lo pwke toku.
ter jokajoč od zadaj pristopila k njegovim stopalom in njegova stopala začela umivati s solzami in jih brisati z lasmi svoje glave in poljubljala je njegova stopala ter jih mazilila z mazilom.
39 Vdwlo Parisis angv um kaato kudw nw atubongv minsuto, “So nyi si jvjvbv nyijwk guloka, ninyia gakka nvnga chindu nvpv ogu nyimv gudw; ogu rimur go rila nw svngpv nvdw!”
Ko je torej to videl farizej, ki ga je povabil, si je rekel sam pri sebi, rekoč: »Če bi bil ta človek prerok, bi vedel, kdo in kakšne vrste je ta ženska, ki se ga dotika, kajti grešnica je.«
40 Jisu gamtv rungbv ninyia minto, “Saimon, ngo nam mintam segu doodukv.” “Vkv, tamsarnv,” nw minto, “Nga mintam labv.”
In Jezus mu odgovori ter reče: »Simon, nekaj ti imam povedati.« On pa reče: »Učitelj, povej.«
41 “Ho hoka nyi anyigo dooto bunyi morko narnv gvlo morko narto,” Jisu minrap toku. “Akonv ninyigvlo ain lokdwng lwngu go narto, okv kvvbi angv chamngu go narto.
»Bil je nek upnik, ki je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset.
42 Bunyi lokv yvvka ninyia jikur nyuma toku, vkvlvgabv nw bunyi gv dvdu doonam a kayu jitoku. Vbvrikunamv, ogolo angv ninyia kaiyabv ayare?”
In ko nista imela nič, s čimer bi plačala, jima je obema odkrito odpustil. Povej mi torej, kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?«
43 “Ngo mvngkanamv,” Saimon mirwkto, “Hv ho angv nvpv yvvnyi kaibv kayu jinam angv.” “No minjwk gvibv,” Jisu minto.
Simon je odgovoril in rekel: »Domnevam, da tisti, ki mu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Pravilno si presodil.«
44 Vbvrikunamv nw nyimv nvnga kaarwk toku okv Saimonnyi minto, “No so nyimv sum kaadure? Ngo noogv naam lo aato, okv no ngoogv lvpa lvgabv isi jimato, vbvritola nw ninyigv nyikla lokv ngoogv lvpa nga harkakto okv ninyigv dwmw lokv hum tipw toku.
In obrnil se je k ženski ter rekel Simonu: »Vidiš to žensko? V tvojo hišo sem vstopil, pa mi nisi dal vode za moja stopala, toda ona je moja stopala umila s solzami in jih obrisala z lasmi svoje glave.
45 No ngam naam lo alvbv aamu rilo moopup mato vbvritola nw ngoogv aaro lokv lvpa nga moopup nama topuma.
Nisi mi dal poljuba, toda odkar sem vstopil, ta ženska ni prenehala poljubljati mojih stopal.
46 No ngoogv dumpo lvgabv olib tvli jimato, vbvritola nw ngoogv lvpa nga nampunv vkv harbum pvku.
Moje glave nisi mazilil z oljem, toda ta ženska je moja stopala mazilila z mazilom.
47 Ngo nonua mindunv, vbvrikunamv, nw gv kairungbv aya kaatam kunam si ninyigv achialvbv rimur vdwa mvngnga jipvku vla chimu rungduku. Vbvritola yvvnyi miang go mvngnga jipv kudw miang go aya nga kaatam mvngdo.”
Zato ti pravim: ›Njeni grehi, ki jih je mnogo, so odpuščeni, ‹ kajti veliko je ljubila, toda komur je malo oproščeno, ta malo ljubi.«
48 Vbvrikunamv Jisu nyimv nvnga mintoku, “Noogv rimur vdwa mvngnga jipvkunv.”
Njej pa je rekel: »Tvoji grehi so odpuščeni.«
49 Tvbul lo doodungnv kvvbi vdwv atu hv minrap suto, “Yvvdw si, rimur haka mvngnga jikunv?”
In tisti, ki so pri obedu sedeli z njim, so v sebi začeli govoriti: »Kdo je ta, da tudi grehe odpušča?«
50 Vbvritola Jisu nyimv nvnga mintoku, “Noogv mvngjwng ngv nam ringsupvku; alvbv vngnyiku.”
In ženski je rekel: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru.«
