< Salmos 35 >

1 Salmo de David. DISPUTA, oh Jehová, con los que contra mí contienden; pelea con los que me combaten.
Pesem Davidova. Bojuj se, Gospod, zoper njé, ki se bojujejo z menoj; napadi jih, ki napadajo mene.
2 Echa mano al escudo y al pavés, y levántate en mi ayuda.
Zgrabi ščit veliki ali mali, in vstani v mojo pomoč:
3 Y saca la lanza, cierra contra mis perseguidores; di á mi alma: Yo soy tu salud.
In potegni sulico, in prestrezi njé, ki me preganjajo: reci duši moji: Blaginja sem tvoja.
4 Avergüéncense y confúndanse los que buscan mi alma: vuelvan atrás, y sean avergonzados los que mi mal intentan.
Osramoté se naj in z rudečico oblijó, kateri iščejo duše moje: nazaj naj se zapodé in zarudé, kateri mi nameravajo hudo.
5 Sean como el tamo delante del viento; y el ángel de Jehová [los] acose.
Bodejo naj kakor pleve pred vetrom, ko ga zažene angelj Gospodov.
6 Sea su camino oscuridad y resbaladeros; y el ángel de Jehová los persiga.
Temna bodi njih pot in prepolzka, in angelj Gospodov naj jih preganja.
7 Porque sin causa escondieron para mí su red en un hoyo; sin causa hicieron [hoyo] para mi alma.
Ker po krivem mi skrivajo v jami mrežo svojo, po krivem kopljejo jamo duši moji.
8 Véngale el quebrantamiento que no sepa, y su red que escondió lo prenda: con quebrantamiento en ella caiga.
Pride naj mu, da ne bode vedel, poguba, da ga vjame mreža njegova, katero skriva: v pogubo naj pade vanjo.
9 Y gócese mi alma en Jehová; y alégrese en su salud.
Tako naj se duša moja raduje v Gospodu, veseli se naj v blaginji njegovi.
10 Todos mis huesos dirán: Jehová, ¿quién como tú, que libras al afligido del más fuerte que él, y al pobre y menesteroso del que le despoja?
Vse kosti moje naj govoré: Gospod, kdo je tebi enak? Siromaka otimaš iz rok močnejega od njega; siromaka, pravim, in ubožca iz rok njega, ki ga pleni?
11 Levantáronse testigos falsos; demandáronme lo que no sabía;
Priče vstajajo krivične; česar si nisem v svesti, terjajo od mene.
12 Volviéronme mal por bien, para abatir á mi alma.
Hudo mi vračajo za dobro, zapuščenost duši moji.
13 Mas yo, cuando ellos enfermaron, me vestí de saco; afligí con ayuno mi alma, y mi oración se revolvía en mi seno.
In vendar sem jaz, ko so bili bolni, v raševini za obleko, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje.
14 Como por mi compañero, como por mi hermano andaba; como el que trae luto por madre, enlutado me humillaba.
Kakor k bližnjemu, kakor k bratu sem hodéval neprestano, kakor žalujoč po materi hodil sem sključen v črni obleki.
15 Pero ellos se alegraron en mi adversidad, y se juntaron; juntáronse contra mí gentes despreciables, y yo no lo entendía: despedazábanme, y no cesaban;
Ko pa pešam, zbirajo se in se radujejo; zbirajo se pri meni in se plazijo, da ne čutim; parajo obleko, in ne molčé:
16 Con los lisonjeros escarnecedores truhanes, crujiendo sobre mí sus dientes.
Med igralci šaljivci šegavi; sè svojimi zobmí režé proti meni.
17 Señor, ¿hasta cuándo verás [esto]? Recobra mi alma de sus quebrantamientos, mi única de los leones.
Gospod, doklej bodeš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo.
18 Te confesaré en grande congregación; te alabaré entre numeroso pueblo.
Slavil te bodem v velikem zboru, med ljudstvom obilim bodem te hvalil.
19 No se alegren de mí mis enemigos injustos: ni los que me aborrecen sin causa hagan del ojo.
Naj se ne radujejo nad menoj, kateri so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo po krivem, naj ne mežikajo z očesom.
20 Porque no hablan paz; y contra los mansos de la tierra piensan palabras engañosas.
Mirú namreč ne govoré, temuč zoper pokojne v deželi izmišljajo najhujše zvijače.
21 Y ensancharon sobre mí su boca; dijeron: ¡Ea, ea, nuestros ojos [lo] han visto!
In proti meni režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi!
22 Tú lo has visto, oh Jehová; no calles: Señor, de mí no te alejes.
Vidiš, Gospod, ne mólči; Gospod, ne bivaj daleč od mene.
23 Muévete y despierta para mi juicio, para mi causa, Dios mío y Señor mío.
Zbúdi se in vstani na sodbo mojo; Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo.
24 Júzgame conforme á tu justicia, Jehová Dios mío; y no se alegren de mí.
Sodi me po pravici svoji, Gospod Bog moj, in naj ne radujejo se nad mano.
25 No digan en su corazón: ¡Ea, alma nuestra! No digan: ¡Hémoslo devorado!
Naj ne govoré v srci svojem: Prav, duša naša; ne govoré naj: Pogoltnili smo ga.
26 Avergüéncense, y sean confundidos á una los que de mi mal se alegran: vístanse de vergüenza y de confusión los que se engrandecen contra mí.
Osramoté se naj in zarudé vkup, ker se veselé nesreče moje; sè sramoto naj se ogrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni.
27 Canten y alégrense los que están á favor de mi justa causa, y digan siempre: Sea ensalzado Jehová, que ama la paz de su siervo.
Prepevali bodejo in se radovali, kateri se veselé pravice moje, in govorili bodejo vedno: Poveličan Gospod, ki se veseli mirú svojega hlapca.
28 Y mi lengua hablará de tu justicia, y de tu loor todo el día.
In jezik moj bode oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.

< Salmos 35 >