< Juan 4 >

1 Como, pues, el Señor entendió que los Fariseos habían oído que Jesús hacía discípulos, y bautizaba más que Juan,
Ashimapalishayo gubhapilikenenje kuti a Yeshu bhanapata na bhatisha bhaajiganywa bhabhagwinji kupunda a Yowana.
2 (Aunque Jesús no bautizaba, sino sus discípulos, )
Ikabheje a Yeshu bhayene bhangabhatisha mundu ikabhe bhabhatishangaga bhaajiganywa bhabho.
3 Dejó a Judea, y se fue otra vez a Galilea.
Bhai, a Yeshu bhakagamanyeje genego, gubhajabhwile ku Yudea kubhuja ku Galilaya,
4 Y era menester que pasase por Samaria.
gwene mwanjago bhashinkupinjikwa bhapite ja ku Shamalia.
5 Vino pues a una ciudad de Samaria que se llama Sicar, junto a la heredad que Jacob dio a José su hijo.
Bhai, gubhaishe ku Shikali shilambo shimo sha ku Shamalia, tome na nngunda gwa a Yoshepu gubhapegwilwe na ainabhabho a Yakobho bhukala.
6 Y estaba allí el pozo de Jacob. Jesús, pues, cansado del camino, se sentó así sobre el pozo. Era como la hora de sexta.
Penepo lishinkupagwa liiko lya a Yakobho, puyaliji malanga ga shaa shita ja mui, pabha a Yeshu bhashinkutotoshela ga mwanja gula, gubhatemi panyenje liiko.
7 Viene una mujer de Samaria a sacar agua; y Jesús le dice: Dáme de beber.
Bhai, gubhaishe bhakongwe bhamo bha Shishamalia kuuteka mashi. A Yeshu gubhaalugulile, “None mashi gang'wa.”
8 (Porque sus discípulos habían ido a la ciudad a comprar de comer.)
Gene malangago bhaajiganywa bhabho kubhapitengenenje kunjini kuuma shalya.
9 Y la mujer Samaritana le dice: ¿Cómo tú, siendo Judío, me demandas a mí de beber, que soy mujer Samaritana? Porque los Judíos no se tratan con los Samaritanos.
Bhakongwe bhala gubhaabhalanjile a Yeshu, “Mmwe Mmayaudi na nne Bhakongwe Bhashamalia! Nkukombola bhuli kunyuga mashi gang'wa?” Bhashinkubheleketa nneyo pabha Bhayaudi na Bhashamalia bhakaanganilana.
10 Respondió Jesús, y le dijo: Si conocieses el don de Dios, y quien es el que te dice: Dáme de beber: tú pedirías de él, y él te daría agua viva.
A Yeshu gubhaajangwile, “Nkashimanyi shibhapinga kumpa a Nnungu, numbe gani akummalanjila, none mashi ga ng'wa, nkannjujile jwenejo akampele mashi gataga gumi.”
11 La mujer le dice: Señor, no tienes con que sacarla, y el pozo es hondo: ¿de dónde, pues, tienes el agua viva?
Bhakongwe bhala gubhashite, “Mmakulungwa, mmwe mwangali nngabho na liikoli lishitaliya, kumpatile kwei mashi gataga gumigo?
12 ¿Eres tú mayor que nuestro padre Jacob, que nos dio este pozo, del cual él bebió, y sus hijos, y sus ganados?
Igala mmwe mmakulungwa kupunda ambuje a Yakobho? Bhenebho ni bhatupele uwe lyene liikoli, bhayene na ashibhana bhabho na bhannyama bhabho bhang'welenje mashi ga lyene liikoli.”
13 Respondió Jesús, y le dijo: Cualquiera que bebiere de esta agua, volverá a tener sed;
A Yeshu gubhajangwile, “Jojowe shang'we mashi ga lyene liikoli shakole njota kabhili.
14 Mas el que bebiere del agua que yo le daré, para siempre no tendrá sed; mas el agua que yo le daré, será en él pozo de agua, que salte para vida eterna. (aiōn g165, aiōnios g166)
Ikabheje shang'we mashi gushinimpe nnego akakola njota kabhili. Mashi gushinimpe nnego shigaalaye nkati jakwe shinyenyei sha mashi gataga gumi gwa pitipiti.” (aiōn g165, aiōnios g166)
15 La mujer le dice: Señor, dáme esta agua, para que yo no tenga sed, ni venga acá a sacar la.
Bhakongwe bhala gubhaalugulile, “Mmakulungwa, none mashigo ngunakole njota kabhili, ngunaishe kabhili apano kuteka mashi.”
16 Jesús le dice: Vé, llama a tu marido, y ven acá.
A Yeshu gubhaalugulile, “Nnjende nkaasheme ambujebhenu, nng'ishe nabho apano.”
17 Respondió la mujer, y le dijo: No tengo marido. Dícele Jesús: Bien has dicho: No tengo marido;
Bhakongwe bhala gubhajangwile, “Nangali ambujebhangu.” A Yeshu gubhaalugulile, “Ntashiye ukoto, kuti mwangali ambujebhenu.
18 Porque cinco maridos has tenido; y el que ahora tienes, no es tu marido: esto has dicho con verdad.
Pabha mwalombilwe paano na bhunkutama nabho nnainobho nngabha ambuje bhenu bha alali. Penepo guntashiyega ga kweli.”
19 Dícele la mujer: Señor, paréceme que tú eres profeta.
Bhakongwe bhala gubhaabhalanjile, “Mmakulungwa, nne pungubhona kuti mmwe ankulondola bha a Nnungu.
20 Nuestros padres adoraron en este monte, y vosotros decís, que en Jerusalem es el lugar donde es menester adorar.
Bhanangulungwa bhetu bha Shishamaliya pubhaajujilangaga a Nnungu pa ashi shitumbishi, ikabheje Mmayaudi mmwe nkutinji ku Yelushalemu kula nikutupinjikwa kujujila Nnungu.”
21 Dícele Jesús: Mujer, créeme, que la hora viene, cuando ni en este monte, ni en Jerusalem adoraréis al Padre.
A Yeshu gubhaalugulile, “awile, nngulupalile nne, mobha ganakwiya nkaajuganga Atati pa shene shitumbishi, wala ku Yelushalemu kula.
22 Vosotros adoráis lo que no sabéis: nosotros adoramos lo que sabemos; porque la salvación de los Judíos es.
Mmanganyanji Bhashamaliya nkakwaammanyanga bhunkwaajuganga, ikabheje Tubhayaudi uwe twaamanyi bhutukwaajuga, pabha ntapulo gwa a Nnungu shuguishe kupitila ku Bhayaudi.
23 Mas la hora viene, y ahora es, cuando los verdaderos adoradores adorarán al Padre en espíritu y en verdad; porque también el Padre tales busca que le adoren.
Ikabheje malanga shigaishe, numbe gaishe, gatenda bhakwaatindibhalilanga bha kweli, shibhaatindibhalilanje Atati kwa mashili gaka Mbumu na kwa kweli. Pabha Atati bhanakwaapinganga bhandunji bhaajuganga shana nneyo.
24 Dios es Espíritu, y los que le adoran, en espíritu y en verdad es menester que le adoren.
A Nnungu ni Mbumu, na bhandu bhakwajuganga bhenebho, bhanapinjikwanga bhaajuganje kwa komboywa naka Mbumu na kweli.”
25 Dícele la mujer: Yo sé que el Mesías ha de venir, el cual es llamado, el Cristo: cuando él viniere, nos declarará todas las cosas.
Bhakongwe bhala gubhaalugulile, “Nimumanyi kuti bhanakwiya bhaagwilwe na a Nnungu bhaashemwa a Kilishitu Bhaatapula. Bhenebho bhaikaga, shibhatubhalanjile indu yowe.”
26 Dícele Jesús: Yo soy, que hablo contigo.
A Yeshu gubhaabhalanjile, “Nne ngukunguluka na mmwe ni bhayene.”
27 Y en esto vinieron sus discípulos, y se maravillaron de que hablaba con la mujer; mas ninguno le dijo: ¿Qué preguntas, o, qué hablas con ella?
Penepo bhaajiganywa bhabho gubhabhujilengenenje, gubhakanganigwenje ga kwaakongana a Yeshu bhalikunguluka na bhakongwe. Ikabheje jwakwa abhabhushiye, “Nkupinga nndi?” Eu, “Kwa nndi nnakunguluka na bhakongwe?”
28 Entonces la mujer dejó su cántaro, y fue a la ciudad, y dijo a los hombres:
Bhene bhakongwebho gubhaleshile lulo lwabho popo gubhapite kunjini nikwabhalanjilanga bhandunji,
29 Veníd, ved un hombre que me ha dicho todo cuanto he hecho: ¿si es quizá el Cristo?
“Twendangane nkaalolanje bhandu bhamalanjile indu yangu yowe indendile! Bhuli, nngatendeka bhenebho kubha a Kilishitu Bhaagombola?”
30 Entonces salieron de la ciudad, y vinieron a él.
Bhai bhandunji kukopoka kunjini kula gubhaajendelenje a Yeshu.
31 Entre tanto los discípulos le rogaban, diciendo: Rabbi, come.
Gene malanga pego bhaajiganywa bhabho gubhaashondelesheyenje a Yeshu bhalinkutinji, “Shonde Mmaajiganya, nnye shalya.”
32 Y él les dijo: Yo tengo una comida que comer, que vosotros no sabéis.
Ikabheje a Yeshu gubhaalugulilenje, “Nne ngwete shalya shinkakushimanyanga.”
33 Entonces los discípulos decían el uno al otro: ¿Le ha traído alguien de comer?
Bhaajiganywa bhabho gubhabhuyenenje, “Apali mundu abhapele shalya?”
34 Díceles Jesús: Mi comida es, que yo haga la voluntad del que me envió, y que acabe su obra.
A Yeshu gubhaalugulilenje, “Shalya shangu ni kutenda ibhapinga bhandumile bhala na maliya liengo lyabho.
35 ¿No decís vosotros, que aun hay cuatro meses hasta la siega? He aquí, yo os digo: Alzád vuestros ojos, y mirád las regiones; porque ya están blancas para la siega.
Mmanganyanji nkabheleketanga kuti, ‘Jiigele miei nsheshepe, gaishe mobha ga neng'ena?’ Ikabheje nne nguti, nnolanje bhandunjibha, ni malinga yalya mmigunda, iishile pa una.
36 Y el que siega recibe salario, y allega fruto para vida eterna; para que el que siembra también goce, y el que siega. (aiōnios g166)
Nkuuna analipwa, na analopolela mauno pamo nkupinga gabhe na gumi gwa pitipiti, nkupinga nkupanda na nkuuna bhowe bhainonyelanje. (aiōnios g166)
37 Porque en esto es el dicho verdadero: Que uno es el que siembra, y otro es el que siega.
Kwa nneyo ashi shibheleketo sha kuti, ‘Jumo anapanda na juna anauna.’ Ni sha kweli.
38 Yo os he enviado a segar lo que vosotros no labrasteis: otros labraron, y vosotros habéis entrado en sus labores.
Nne njikunntumanga nkaunanje mauno gunkanakamulilanga liengo lya lima, bhakamwilenje liengo likulungwa bhananji, ikabheje inkwiipatanga mmanganyanji, ni kwa ligongo lya liengo lyabhonji.”
39 Y muchos de los Samaritanos de aquella ciudad creyeron en él por la palabra de la mujer, que daba testimonio, diciendo: Me dijo todo cuanto he hecho.
Bhashamalia bhabhagwinji bha shene shilambo shila gubhaakulupalilenje a Yeshu kwa ligongo lya malobhe gubhabhelekete bhakongwe bhala kuti, “Bhashinugulila indu yowe indendile.”
40 Mas viniendo los Samaritanos a él, le rogaron que se quedase allí; y se quedó allí dos días.
Bhashamalia gubhaajendelenje a Yeshu nikwashondelesheya bhatame nabhonji, gubhatemi kweneko mobha gabhili.
41 Y creyeron muchos más por la palabra de él.
Bhandu bhabhagwinji kaje gubhaakulupalilenje a Yeshu kwa ligongo lya malobhe gabho.
42 Y decían a la mujer: Ya no creemos por tu dicho; porque nosotros mismos le hemos oído; y sabemos, que verdaderamente éste es el Cristo, el Salvador del mundo.
Gubhaalugulilenje bhakongwe bhala, “Nnaino uwe tunakulupalila nngabha kwa ligongo lya malobhe genupe, ikabheje tupilikene twaashayene na tumumanyi kuti bhenebha bhapinga tapula shilambolyo.”
43 Y dos días después salió de allí, y se fue a Galilea.
Gakapiteje mobha gabhili a Yeshu gubhajabhwile kweneko, gubhapite ku Galilaya.
44 Porque el mismo Jesús dio testimonio: Que el profeta en su tierra no tiene honra.
Pabha bhayene bhalugwile gwangali nng'iyo kuti, “Nkulondola jwa a Nnungu akaishimika pa shilambo shakwe.”
45 Y como vino a Galilea, los Galileos le recibieron, vistas todas las cosas que había hecho en Jerusalem en la fiesta; porque también ellos habían ido a la fiesta.
Bhai bhakaisheje ku Galilaya, Bhagalilaya bhabhagwinji gubhaaposhelenje. Pabha pubhapitengenenje ku Yelushalemu kushikukuu sha Pashaka, kweneko bhagabhweninji gowe gubhatendile a Yeshu.
46 Vino pues Jesús otra vez a Cana de Galilea, donde había hecho el vino del agua. Y había un cierto cortesano, cuyo hijo estaba enfermo en Capernaum.
A Yeshu gubhaishe kabhili kushilambo sha ku Kana kunkowa gwa ku Galilaya, kubhatendile mashi kubha divai. Ku Kapalanaumu bhashinkupagwa bhakulungwa bhamo bha manjola bhakwete mwana nwele ku Kapelenaumu.
47 Este, como oyó que Jesús venía de Judea a Galilea, fue a él, y le rogaba que descendiese, y sanase su hijo; porque se comenzaba a morir.
Bhai, bhakulungwa bha manjola bhala bhakapilikaneje a Yeshu bhashiika ku Galilaya kukoposhela ku Yudea, gubhaajendele nikwaajuga bhajende ku Kapalanaumu bhakannamye mwana gwabho aliji nnwele jwa nnumbangu.
48 Entonces Jesús le dijo: Si no viereis señales y maravillas, no creeréis.
A Yeshu gubhaalugulile, “Nkaibhonanje ilangulo na ilapo nkakulupalilanga!”
49 El cortesano le dijo: Señor, desciende antes que mi hijo muera.
Bhakulungwa bha manjola bhala a gubhaalugulile a Yeshu, “Mmakulungwa, shonde twende mwanangu akanabhewa.”
50 Dícele Jesús: Vé, tu hijo vive. Creyó el hombre a la palabra que Jesús le dijo, y se fue.
A Yeshu gubhaalugulile, “Njende, mwana gwenu alamile.” Bhandu bhala gubhakulupalile malobhe ga a Yeshu, gubhajabhwile.
51 Y como él iba ya descendiendo, sus criados le salieron a recibir, y le dieron nuevas, diciendo: Tu hijo vive.
Bhali mumpanda gwa kwenda kungwabho, gubhaimikene na bhatumishi bhabho, gubhaalugulilenje, “Mmakulungwa, mwanagwenu alamile”.
52 Entonces él les preguntó a qué hora comenzó a estar mejor; y le dijeron: Ayer a la sétima hora le dejó la fiebre.
Na bhalabho gubhabhushiyenje, “Malanga gani mwana palamile” Gubhaalugulilenje, “Liyo shaa shaba ja mui, shilwele pushinneshile.”
53 El padre entonces entendió, que aquella hora era cuando Jesús le dijo: Tu hijo vive; y creyó él, y toda su casa.
Ainamundu bhala gubhakumbushile kuti pugaliji malanga gogo pego pubhalugulilwe na a Yeshu kuti, “Mwana gwenu alamile.” Penepo bhenebho na ashaalongo ajabho bhowe gubhaakulupalilenje.
54 Este segundo milagro volvió Jesús a hacer cuando vino de Judea a Galilea.
Sheneshi pushaliji shilangulo sha bhili shibhatendile a Yeshu bhalibhuja ku Yudea kwenda ku Galilaya.

< Juan 4 >