< Job 37 >

1 A esto también se espanta mi corazón y salta de su lugar.
Tudi ob tem moje srce trepeta in je premaknjeno iz svojega mesta.
2 Oíd oyendo su terrible voz, y la palabra que sale de su boca.
Pozorno prisluhnite hrupu njegovega glasu in zvoku, ki gre iz njegovih ust.
3 Debajo de todos los cielos lo enderezará, y su luz le extenderá hasta los fines de la tierra.
Tega usmerja pod celotnim nebom in svoje bliskanje do koncev zemlje.
4 Tras de él bramará el sonido, tronará con su valiente voz, y aunque sea oída su voz, no los detiene.
Za tem rjovi glas. Grmi z glasom svoje odličnosti in ne bo jih zadržal, ko se zasliši njegov glas.
5 Tronará Dios maravillosamente con su voz: él hace grandes cosas, y nosotros no lo entendemos.
Bog s svojim glasom čudovito grmi. Dela velike stvari, ki jih ne moremo doumeti.
6 Porque a la nieve dice: Sé en la tierra; y lluvia tras lluvia, y lluvia tras lluvia en su fortaleza.
Kajti snegu pravi: ›Bodi na zemlji, ‹ podobno majhnemu dežju in velikemu dežju njegove moči.
7 Él pone un sello en la mano de todos los hombres, para que todos los hombres conozcan su obra.
Pečati roko vsakega človeka, da bi vsi ljudje lahko poznali njegovo delo.
8 La bestia se entrará en su escondrijo, y habitará en sus moradas.
Potem gredo živali v brloge in ostanejo na svojih mestih.
9 Del mediodía viene el torbellino, y de los vientos del norte el frío.
Iz juga prihaja vrtinčast veter in mraz iz severa.
10 Por el soplo de Dios se da el hielo, y las anchas aguas son constreñidas.
Z dihom Boga je dana zmrzal in širina vodá je omejena.
11 Además de esto, con la claridad fatiga las nubes, y las esparce con su luz.
Tudi z namakanjem obtežuje debel oblak. Razpršuje svoj svetli oblak.
12 Y ellas se revuelven al derredor por sus ingenios, para hacer sobre la haz del mundo en la tierra lo que él les mandó:
Ta je obrnjen ob njegovih nasvetih, da lahko naredijo karkoli jim zapoveduje na obličju zemeljskega [kroga] na zemlji.
13 Unas veces por azote; otras, por causa de su tierra; otras, por misericordia las hará parecer.
Povzroča mu, da pride, bodisi za grajanje ali za njegovo deželo ali za usmiljenje.
14 Escucha esto Job, repósate, y considera las maravillas de Dios.
Prisluhni temu, oh Job. Stoj mirno in preudari čudovita Božja dela.
15 ¿Supiste tú cuando Dios las ponía en concierto, y hacía levantar la luz de su nube?
Ali veš, kdaj jih je Bog razporedil in svetlobi svojega oblaka velel, da zasije?
16 ¿Has tú conocido las diferencias de las nubes, las maravillas del perfecto de sabidurías?
Mar poznaš izravnavanja oblakov, čudovita dela njega, ki je popoln v spoznanju?
17 ¿Y eran calientes tus vestidos cuando él daba el reposo a la tierra del mediodía?
Kako so tvoje obleke tople, ko z južnim vetrom umiri zemljo?
18 ¿Extendiste tú con él los cielos firmes, como un espejo firme?
Ali si ti z njim razprostrl nebo, ki je močno in kakor staljeno zrcalo?
19 Muéstranos, que le hemos de decir, porque no ordenemos en tinieblas.
Pouči nas, kaj mu bomo rekli, kajti svojega govora ne moremo urediti zaradi teme.
20 ¿Ha de serle contado cuando yo hablare? ¿Ha de serle dicho cuando alguno será damnificado?
Mar mu bo povedano, da jaz govorim? Če človek govori, bo zagotovo požrt.
21 También alguna vez no se ve la luz clara en los cielos; y pasa un viento y límpialos.
Sedaj ljudje ne vidimo svetle svetlobe, ki je v oblakih, toda veter gre mimo in jih očisti.
22 De la parte del norte vendrá la serenidad, por el Dios terrible de alabanza.
Lepo vreme prihaja iz severa. Z Bogom je strašno veličanstvo.
23 Él es Todopoderoso, al cual no alcanzamos: grande en poder, y en juicio, y en multitud de justicia; no aflige.
Glede Vsemogočnega, ne moremo ga srečati. Odličen je v moči, v sodbi in v obilici pravice. Ne bo prizadel.
24 Por tanto los hombres le temerán, todos los sabios de corazón no le comprenderán.
Ljudje se ga zato bojijo. Ne ozira se na nobenega od tistih, ki so modrega srca.«

< Job 37 >