Rimljanom 8

1 Nobenega torej obsojenja ni za té, kteri so v Kristusu Jezusu in ne živé po mesu, nego po duhu.

2 Kajti postava duha življenja v Kristusu Jezusu me je osvobodila od postave greha in smrti;

3 Ko je bilo to postavi nemogoče, ker je bila oslabljena po mesu, poslal je Bog svojega sina v podobi grešnega mesa in je za greh obsodil greh v mesu,

4 Da se pravičenje postave izpolni v nas, kteri živimo ne po mesu, nego po duhu.

5 Kajti, kteri so po mesu, mislijo na to, kar je meseno, a kteri so po duhu, na to, kar je duhovno.

6 Kajti meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir.

7 Za to ker je meseno mišljenje sovraštvo do Boga, ker se Božjej postavi ne podlaga, ker se tudi ne more.

8 Kteri so pa v mesu, Bogu ugodni biti ne morejo.

9 A vi niste v mesu, nego v duhu, če Božji duh prebiva v vas; če pa kdo duha Kristusovega nima, ta ni njegov.

10 Če je pa Kristus v vas, telo je mrtvo za voljo greha, duh pa življenje za voljo pravice.

11 Če pa duh tistega, kteri je obudil Jezusa iz mrtvih, prebiva v vas, oživil bo tisti, kteri je obudil Kristusa iz mrtvih, tudi smrtna telesa vaša po duhu svojem prebivajočem v vas.

12 Tako smo torej, bratje, dolžniki ne mesu, da živimo po mesu;

13 Kajti če po mesu živite, imate umreti, če pa z duhom mesena dela morite, živeli boste.

14 Ker so vsi, kterekoli duh vodi, sinovi Božji.

15 Kajti niste zopet prejeli duha sužnjosti za strah, nego prejeli ste duha posinstva, v kterem kličemo; aba, oče!

16 Sam ta duh spričuje našemu duhu, da smo otroci Božji.

17 Če smo pa otroci, tudi smo dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, če ž njim trpimo, da se tudi ž njim oslavimo.

18 Kajti mislim, da trpljenja sedanjega časa nimajo vrednosti proti slavi, ktera se ima razodeti nad nami.

19 Kajti željno čakanje stvora čaka razodetja sinov Božjih;

20 Ker je stvor podložen ničemurnosti, ne iz dobre volje, nego za voljo tistega, kteri ga je podložil, na upanje,

21 Da se bo tudi sam stvor osvobodil sužnjosti skaze na svobodo slave otrôk Božjih.

22 Kajti vemo, da vsak stvor zdihuje in čuti hude bolečine noter do sedaj.

23 Pa ne samo on, nego tudi sami imajoči prvino duha, tudi mi sami v sebi zdihujemo čakajoč posinstva, odkupljenja svojega telesa.

24 Kajti z upanjem smo se zveličali. Upanje pa, ktero se vidi, ni upanje, ker kar kdo vidi, kaj tudi upa?

25 Če pa upamo, česar ne vidimo, s potrpljivostjo čakamo.

26 Tako pa tudi duh pomaga našim slabostim; ker kaj bomo prosili kakor treba ne vemo; nego duh sam prosi za nas z neizrečenimi zdihi.

27 Kteri pa srca izkuša, vé, kaj je misel duha, ker poleg Boga prosi za svetnike.

28 Vemo pa, da tem, kteri Boga ljubijo, vse zdaja k dobremu, tem, kteri so poklicani po sklepu;

29 Ker ktere je naprej spoznal, té je tudi odločil, da bodo enaki obličju njegovega sina, da bi on prvorojeni bil med mnogimi brati.

30 In ktere je odločil, té je tudi poklical; in ktere je poklical, té je tudi opravičil; in ktere je opravičil, té je tudi oslavil.

31 Kaj tedaj porečemo na to? Če je Bog z nami, kdo je proti nam?

32 Kteri lastnemu sinu ni zanesel, nego ga je za vse nas dal, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril?

33 Kdo bo tožil proti izbranim Božjim? Bog, kteri opravičuje.

34 Kdo je, kteri bo obsodil? Kristus, kteri je umrl, pa je še tudi vstal, kteri je tudi na desnici Boga, kteri tudi prosi za nas.

35 Kdo nas bo razločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč?

36 (Kakor je pisano: "Za voljo tebe nas moré celi dan, imajo nas kakor ovce za klanje.")

37 Ali v vsem tem premagujemo po tistem, kteri nas jo ljubil.

38 Kajti prepričan sem, da ne smrt, ne življenje, ne angelji, ne poglavarstva, ne moči, ne sedanjost, ne prihodnjost,

39 Ne višina, ne globočina, ne druga ktera stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ktera je v Kristusu Jezusu Gospodu našem.