Psalmi 51

1 Načelniku godbe, psalm Davidov, Ko je prišel k njemu Natan prerok, potem ko se je bil sešèl z Betsebo. Milosten mi bodi, o Bog, po dobroti svoji; po obilosti svojega usmiljenja izbriši pregrehe moje.

2 Dobro me operi krivice moje, in greha mojega očisti me.

3 Ker pregrehe svoje jaz spoznavam, in greh moj biva mi vedno pred očmi.

4 Tebi, tebi samemu sem grešil, in storil kar se zlo vidi v tvojih očeh; da se opravičiš v govorih svojih; čist si, kader ti sodiš.

5 Glej, v krivici sem storjen in v grehu me je spočela mati moja.

6 Glej, resnice se raduješ v osrčji; in skrivaj si mi razodél modrost svojo.

7 Očisti me z isopom, da bodem čist; operi me, da bodem bel nad sneg.

8 Stóri, da čujem veselje in radost, radujejo se kosti, katere si potrl.

9 Skrij srdito obličje svoje grehom mojim, in vse krivice moje izbriši.

10 Srce mi čisto ustvari, Bog, in duh krepak ponovi v meni.

11 Ne zavrzi me izpred svojega obličja; in svojega svetega duha ne jemlji od mene nazaj.

12 Daj mi nazaj veselje blaginje svoje; in z duhom blagodušnosti podpiraj me.

13 Učil bodem krivičnike pota tvoja, da se grešniki povrnejo k tebi.

14 Reši me krvi, o Bog, Bog blaginje moje; jezik moj naj poje pravico tvojo.

15 Gospod, odpri moje ustne, in usta moja bodejo oznanjala hvalo tvojo.

16 Ker ne veseliš se daritve; nočeš, da dajem žgalni dar.

17 Daritve Božje so duh potrt; srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zametaš.

18 Oblagodari po dobri volji Sijon; sezidaj zidovje Jeruzalemsko.

19 Tedaj se bodeš veselil daritev pravice, žgalnih in celih daritev; tedaj bodo pobožni pokladali junce na tvoj oltar.