Psalmi 35

1 Pesem Davidova. Bojuj se, Gospod, zoper njé, ki se bojujejo z menoj; napadi jih, ki napadajo mene.

Pesem Davidova. Bojuj se, Gospod, zoper njé, ki se bojujejo z menoj; napadi jih, ki napadajo mene.

2 Zgrabi ščit veliki ali mali, in vstani v mojo pomoč:

Zgrabi ščit veliki ali mali, in vstani v mojo pomoč:

3 In potegni sulico, in prestrezi njé, ki me preganjajo: reci duši moji: Blaginja sem tvoja.

In potegni sulico, in prestrezi njé, ki me preganjajo: reci duši moji: Blaginja sem tvoja.

4 Osramoté se naj in z rudečico oblijó, kateri iščejo duše moje: nazaj naj se zapodé in zarudé, kateri mi nameravajo hudo.

Osramoté se naj in z rudečico oblijó, kateri iščejo duše moje: nazaj naj se zapodé in zarudé, kateri mi nameravajo hudo.

5 Bodejo naj kakor pleve pred vetrom, ko ga zažene angelj Gospodov.

Bodejo naj kakor pleve pred vetrom, ko ga zažene angelj Gospodov.

6 Temna bodi njih pot in prepolzka, in angelj Gospodov naj jih preganja.

Temna bodi njih pot in prepolzka, in angelj Gospodov naj jih preganja.

7 Ker po krivem mi skrivajo v jami mrežo svojo, po krivem kopljejo jamo duši moji.

Ker po krivem mi skrivajo v jami mrežo svojo, po krivem kopljejo jamo duši moji.

8 Pride naj mu, da ne bode vedel, poguba, da ga vjame mreža njegova, katero skriva: v pogubo naj pade vanjo.

Pride naj mu, da ne bode vedel, poguba, da ga vjame mreža njegova, katero skriva: v pogubo naj pade vanjo.

9 Tako naj se duša moja raduje v Gospodu, veseli se naj v blaginji njegovi.

Tako naj se duša moja raduje v Gospodu, veseli se naj v blaginji njegovi.

10 Vse kosti moje naj govoré: Gospod, kdo je tebi enak? Siromaka otimaš iz rok močnejega od njega; siromaka, pravim, in ubožca iz rok njega, ki ga pleni?

Vse kosti moje naj govoré: Gospod, kdo je tebi enak? Siromaka otimaš iz rok močnejega od njega; siromaka, pravim, in ubožca iz rok njega, ki ga pleni?

11 Priče vstajajo krivične; česar si nisem v svesti, terjajo od mene.

Priče vstajajo krivične; česar si nisem v svesti, terjajo od mene.

12 Hudo mi vračajo za dobro, zapuščenost duši moji.

Hudo mi vračajo za dobro, zapuščenost duši moji.

13 In vendar sem jaz, ko so bili bolni, v raševini za obleko, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje.

In vendar sem jaz, ko so bili bolni, v raševini za obleko, s postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se je vračala v nedrije moje.

14 Kakor k bližnjemu, kakor k bratu sem hodéval neprestano, kakor žalujoč po materi hodil sem sključen v črni obleki.

Kakor k bližnjemu, kakor k bratu sem hodéval neprestano, kakor žalujoč po materi hodil sem sključen v črni obleki.

15 Ko pa pešam, zbirajo se in se radujejo; zbirajo se pri meni in se plazijo, da ne čutim; parajo obleko, in ne molčé:

Ko pa pešam, zbirajo se in se radujejo; zbirajo se pri meni in se plazijo, da ne čutim; parajo obleko, in ne molčé:

16 Med igralci šaljivci šegavi; sè svojimi zobmí režé proti meni.

Med igralci šaljivci šegavi; sè svojimi zobmí režé proti meni.

17 Gospod, doklej bodeš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo.

Gospod, doklej bodeš gledal? Reši dušo mojo njih pogube, mladih levov edino mojo.

18 Slavil te bodem v velikem zboru, med ljudstvom obilim bodem te hvalil.

Slavil te bodem v velikem zboru, med ljudstvom obilim bodem te hvalil.

19 Naj se ne radujejo nad menoj, kateri so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo po krivem, naj ne mežikajo z očesom.

Naj se ne radujejo nad menoj, kateri so mi neprijatelji iz krivih vzrokov; kateri me sovražijo po krivem, naj ne mežikajo z očesom.

20 Mirú namreč ne govoré, temuč zoper pokojne v deželi izmišljajo najhujše zvijače.

Mirú namreč ne govoré, temuč zoper pokojne v deželi izmišljajo najhujše zvijače.

21 In proti meni režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi!

In proti meni režé, govoreč: Prav, prav, oko naše vidi!

22 Vidiš, Gospod, ne mólči; Gospod, ne bivaj daleč od mene.

Vidiš, Gospod, ne mólči; Gospod, ne bivaj daleč od mene.

23 Zbúdi se in vstani na sodbo mojo; Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo.

Zbúdi se in vstani na sodbo mojo; Bog moj in Gospod moj, na pravdo mojo.

24 Sodi me po pravici svoji, Gospod Bog moj, in naj ne radujejo se nad mano.

Sodi me po pravici svoji, Gospod Bog moj, in naj ne radujejo se nad mano.

25 Naj ne govoré v srci svojem: Prav, duša naša; ne govoré naj: Pogoltnili smo ga.

Naj ne govoré v srci svojem: Prav, duša naša; ne govoré naj: Pogoltnili smo ga.

26 Osramoté se naj in zarudé vkup, ker se veselé nesreče moje; sè sramoto naj se ogrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni.

Osramoté se naj in zarudé vkup, ker se veselé nesreče moje; sè sramoto naj se ogrnejo in nečastjo, kateri se povzdigujejo proti meni.

27 Prepevali bodejo in se radovali, kateri se veselé pravice moje, in govorili bodejo vedno: Poveličan Gospod, ki se veseli mirú svojega hlapca.

Prepevali bodejo in se radovali, kateri se veselé pravice moje, in govorili bodejo vedno: Poveličan Gospod, ki se veseli mirú svojega hlapca.

28 In jezik moj bode oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.

In jezik moj bode oznanjal pravičnost tvojo, ves dan hvalo tvojo.