Psalmi 144

1 Davidova. Blagoslovljen bodi Gospod, skala moja, kateri uči boj roke moje, prste moje vojsko;

2 Milost moja in grad moj; višava moja in rešitelj moj: pomočnik, ščit moj, do katerega pribegam, ki mi podložno dela ljudstvo moje.

3 Gospod, kaj je človek, da ga spoznaš, sin umrjoči, da se zmeniš zanj?

4 Človek je podoben ničemurnosti, dnevi njegovi so kakor mimo gredočega senca.

5 Gospod, nagni nebesa svoja ter stopi dol; dotakni so tistih gorâ, in kadé se naj.

6 Strelo zaženi in razkropi jih; proži pušice svoje in izbegaj jih.

7 Iztegni roko svojo z višave; reši me in otmi me iz mnogih vodâ, iz tujcev roke.

8 Njih usta govoré nično, in njih desnica je krivičnosti desnica.

9 Bog, novo pesem bodem ti pel; na deseterostrunje bodem ti prepeval.

10 Tebi, ki daješ blaginjo kraljem, otimaš Davida, hlapca svojega, od hudobnega meča.

11 Réši me in otmi me iz tujcev roke, katerih usta govoré nično, in njih desnica je krivičnosti desnica.

12 Da bodo sinovi naši kakor rastline dobro zrejene v nežni dobi svoji, in hčere naše kakor vogelni kameni obdelani v svetišči.

13 Žitnice naše polne naj dajo obilen živež; naše ovce naj tisočero rodévajo, tisočkrat naj bodo pomnožene v stajah naših.

14 In voli naši predebeli; nič napada, nič izpada, in tožbe naj ne bode v ulicah naših.

15 Blagor onemu ljudstvu, kateremu se tako godi; blagor ljudstvu, kogar Bog je Gospod.