Psalmi 105

1 Slavite Gospoda, razglasujte ime njegovo; med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova.

2 Pojte mu, prepevajte mu, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih.

3 Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo Gospoda.

4 Iščite Gospoda in moči njegove; iščite vedno njegovega obličja.

5 Spominjajte se čudovitih del njegovih, katera je storil; čudežev njegovih in sodbâ ust njegovih.

6 O seme Abrahama, njegovega hlapca; o izvoljeni sina njegovega Jakoba!

7 Ta je Gospod, Bog naš, po vsej zemlji so sodbe njegove.

8 Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, katero je zapovedal na tisoč rodov,

9 Katero je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku,

10 Katero je dal Jakobu v postavo; Izraelu v vedno zavezo.

11 Govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko, vrvco posesti vaše.

12 Dasí je bilo ljudî malo, prav malo, in tujci v njej,

13 In so hodili od naroda do naroda, iz kraljestva k drugemu ljudstvu;

14 Ni dovolil zatíratí jih nikomur; dà, strahoval je zavolje njih kralje:

15 Ne dotaknite se maziljencev mojih, in ne storite žalega prerokom."

16 Ko je bil poklical lakot nad deželo, in kruhu strl vso podporo;

17 Poslal je bil moža pred njimi odličnega; kateri je bil v sužnjost prodan, Jožefa.

18 Noge njegove so vklenili z vezjo, v železo se je on podal.

19 Noter do časa, ko je imela priti beseda njegova; govor Gospodov ga je potrdil.

20 Poslal je kralj in velel ga razvezati; in poglavar ljudstev ga je oprostil.

21 Postavil ga je za gospoda družini svoji, in za poglavarja vsej svoji posesti,

22 Da bi zvezaval kneze po volji svoji, in podučeval njih starejšine.

23 Nato je prišel Izrael v Egipt, in Jakob je tujčeval po deželi Kamovi.

24 Ko je bil tam storil Bog, da je bilo ljudstvo njegovo silno rodovitno, in ga je bil močnejšega naredil od sovražnikov njegovih,

25 Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so naklepe delali zoper hlapce njegove.

26 Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, katerega je bil izvolil.

27 Razlagala sta pred njimi besede znamenj njegovih, in čudežev v deželi Kamovi.

28 Poslal je temé, in otemnile so jo, in upirala se niso znamenja zoper besedo njegovo.

29 Izpremenil je bil v kri njih vodé, in pokončal je bil njih ribe.

30 Obilo je rodila njih dežela žab, ki so napadle kraljev samih stanice.

31 Ko je izrekel, prišlo je krdelo živali; uši na vso njih pokrajino.

32 Dež jim je naredil v točo, ogenj silno plameneč v njih kraji.

33 S tem je zadel njih trte in njih smokve, in polomil njih pokrajine drevesa.

34 Ko je izrekel, prišla je kobilica in hrošč, in ta brez števila.

35 On je požrl vso travo njih kraja, in požrl sad njih dežele.

36 Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih kraji; prvino vse njih moči.

37 Tedaj jih je izpeljal sè srebrom in zlatom, in ni ga bilo, da bi pešal, med njih rodovi.

38 Veselili so se Egipčani, ko so izhajali tí; ker njih strah jih je bil obšel.

39 Razgrnil je oblak za odejo, in ogenj, da je noč razsvetljeval.

40 Prosili so, in poslal jim je prepelic, in s kruhom nebeškim jih je sitil.

41 In odprl je skalo, in pritekle so vode, ter šle so po suhih krajih, kakor reka.

42 Ker se je spominjal besede svetosti svoje, z Abrahamom, hlapcem svojim.

43 Zató je izpeljal ljudstvo svoje, z veseljem, s petjem izvoljene svoje.

44 In dal jim je kraje narodov, in delo ljudstev so posedli;

45 Da se držé postav njegovih, in hranijo zakone njegove.