< Matej 25 >
1 Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ktere so vzele svetilnice svoje in so šle ženinu naproti.
2 Pet od njih je bilo modrih, in pet trapastih.
3 Tiste, ktere so bile trapaste, vzele so svetilnice svoje, in olja niso vzele s seboj.
4 Modre so pa vzele olje v posodah svojih s svetilnicami svojimi vred.
5 Ko se je pa ženin mudil, podremale so vse in pospale.
6 O polnoči pa nastane hrup: Glej, ženin gre; izidite mu naproti.
7 Tedaj vstanejo vse te device, in olepšajo svetilnice svoje.
8 Trapaste pa rekó modrim: Dajte nam od olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo.
9 Modre jim pa odgovoré in rekó: Da zmanjka nam in vam: Pa pojdite rajše k prodajavcem in si kupite.
10 Ko so pa odšle kupovat, pride ženin; in tiste, ktere so bile pripravljene, vnidejo ž njim na svatovščino: in vrata se zapró.
11 Poslej pa pridejo tudi druge device, govoreč: Gospod, gospod, odpri nam:
12 On pa odgovorí in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas.
13 Čujte torej, ker ne véste ne dneva ne ure, obklej pride sin človečji.
14 Kakor je namreč človek, odpravljajoč se na pot, poklical hlapce svoje, in jim je izročil premoženje svoje,
15 In dal enemu pet talentov, enemu pa dva, a enemu enega, vsakemu po njegovej moči, in precej odpotoval.
16 Tisti pa, ki je prejel pet talentov, šel je in je ž njimi gospodaril, in napravil je pet drugih talentov.
17 Tako je tudi tisti, ki je prejel dva, tudi on dva druga pridobil.
18 Tisti pa, ki je prejel enega, šel je in ga je zakopal v zemljo, in skril srebro gospodarja svojega.
19 Črez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev, in začne ž njimi računiti.
20 Pa pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, govoreč: Gospod! pet talentov si mi dal; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov.
21 Gospod njegov mu pa reče; Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega.
22 Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in reče: Gospod! dva talenta si mi dal; glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta.
23 Gospodar njegov mu reče: Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega.
24 Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel eden talent, in reče: Gospod! vedel sem te, da si trd človek, in žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel.
25 Pa sem se zbal, in šel sem, in skril sem talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš svoje.
26 Gospodar njegov mu pa odgovorí in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel;
27 Torej bi bil moral ti dati srebro moje menjalcem: in kedar bi bil jaz prišel, vzel bi bil svoje z dobičkom.
28 Vzemite mu torej talent, in dajte tistemu, kteri ima deset talentov.
29 Kajti vsakemu, kdor ima, dalo se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima.
30 In nepridnega hlapca vrzite v najkrajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmí.
31 Kedar pa pride sin človečji v slavi svojej, in vsi sveti angelji ž njim, tedaj se bo usedel na prestol svoje slave.
32 In pred njim se bodo zbrali vsi narodi; in ločil jih bo enega od drugega, kakor odločuje pastir ovce od kozlov.
33 In postavil bo ovce sebi na desno, a kozle na levo.
34 Tedaj poreče kralj tistim na desnici svojej: Pridite, blagoslovljeni očeta mojega! prejmite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta.
35 Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen, in napojili ste me; gost sem bil, in sprejeli ste me;
36 Nag, in oblekli ste me; bolen, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni.
37 Tedaj mu bodo odgovorili pravični, govoreč: Gospod! kedaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?
38 Kedaj smo te pa videli gosta, in smo te sprejeli? ali nagega, in smo te oblekli?
39 Kedaj smo te pa videli bolnega, ali v ječi, in smo prišli k tebi?
40 In kralj bo odgovoril in jim poreče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjih mojih bratov, storili ste meni.
41 Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in angeljem njegovim. (aiōnios )
42 Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti; žejen, in niste me napojili; gost sem bil, in niste me sprejeli;
43 Nag, in niste me oblekli; bolen, in v ječi, in niste me obiskali.
44 Tedaj mu bodo odgovorili tudi oni, govoreč: Gospod! kedaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali gosta, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli?
45 Tedaj jim bo odgovoril, govoreč: Resnično vam pravim, karkoli niste storili enemu teh najmanjih, niste meni storili.
46 In ti pojdejo v večno trpljenje; pravični pa v večno življenje. (aiōnios )
