< Marko 3 >
1 In zopet vnide v shajališče, in bil je tam človek, kteri je imel suho roko.
2 In pazili so na-nj, če ga bo uzdravil v soboto, da bi ga zatožili.
3 Pa reče človeku, kteri je imel suho roko: Stopi na sredo!
4 In reče jim: Ali se sme v soboto dobro storiti, ali hudo storiti? življenje oteti, ali pogubiti? Oni so pa molčali.
5 In pogledavši po njih okoli z jezo, milovaje trdovratnost njih srca, velí človeku: Stegni roko svojo! Pa stegne, in roka njegova je bila zdrava kakor druga.
6 In Farizeji izidejo, ter se precej s Herodovci za-nj posvetujejo, kako bi ga pogubili.
7 Ali Jezus odide z učenci svojimi k morju; in velika množica iz Galileje je šla za njim, in iz Judeje,
8 In iz Jeruzalema, in iz Idumeje, in z one strani Jordana: in kteri so prebivali okoli Tira in Sidona: množica velika, ko so slišali, kakošne rečí dela, prišli so k njemu.
9 Pa reče učencem svojim, naj mu bo ladjica pripravljena, za voljo ljudstva, da ga ne bi stiskali.
10 Kajti veliko jih je uzdravil, tako, da so padali na-nj, da bi se ga dotikali, kterikoli so imeli bolezni;
11 In nečisti duhovi, ko so ga videli, padali so pred njim, in kričali so, govoreč: Ti si sin Božji.
12 In zeló jim je pretil, naj ga ne razglasé.
13 In izide na goro, in pokliče k sebi, ktere je on hotel; ter pridejo k njemu.
14 In postavi jih dvanajst, da bi bili ž njim, in da bi jih poslal oznanjevat;
15 In bi imeli oblast uzdravljati bolezni, in izganjati hudiče.
16 Simona, in dá mu ime Peter;
17 In Jakoba sina Zebedejevega, in Janeza brata Jakobovega; in dá jima ime Boanerges, to je: Sinova gromova.
18 In Andreja, in Filipa, in Jerneja, in Matevža, in Tomaža, in Jakoba sina Alfejevega, in Tadeja, in Simona Kananičana.
19 In Juda Iškarijana, kteri ga je tudi izdal.
20 In pridejo v hišo; in snide se zopet ljudstvo, tako, da še kruha niso mogli pojesti.
21 In slišavši to rojaki njegovi, šli so, da bi ga vjeli; kajti govorili so: Iz sebe je.
22 In pismarji, kteri so bili prišli iz Jeruzalema, pravili so: Belzebula ima, in: S poglavarjem hudičev izganja hudiče.
23 In poklicavši jih k sebi, govoril jim je v prilikah: Kako more satan satana izganjati?
24 In če se kraljestvo samo zoper sebe razdvojí, ne more ostati to kraljestvo;
25 In če se dom sam zoper sebe razdvojí, ne more ostati ta dom;
26 In če je vstal satan sam zoper sebe, in se je razdvojil, ne more ostati, nego po njem je.
27 Nikdor ne more močnemu vniti v hišo in mu posode pobrati, če poprej močnega ne zveže, in tedaj bo okradel hišo njegovo.
28 Resnično vam pravim, da se bodo vsi grehi odpustili sinovom človečjim, tudi kletvine, s kterimikoli bi prekleli Boga;
29 Kdor se pa zarotí proti svetemu Duhu, nima odpuščanja na vekomaj, nego kriv je večne sodbe. (aiōn , aiōnios )
30 Kajti govorili so: Nečistega duha ima.
31 Ter pridejo bratje njegovi in mati njegova, in stoječ zunej, pošljejo k njemu, da ga pokličejo.
32 In sedelo je ljudstvo okoli njega; in rekó mu: Glej, mati tvoja in bratje tvoji te zunej iščejo.
33 In odgovorí jim, govoreč: Kdo je mati moja, ali bratje moji?
34 In ozré se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej mati moja in bratje moji!
35 Kajti kdorkoli storí voljo Božjo, on je brat moj in sestra moja in mati.
