< Luka 4 >

1 Jezus pa, svetega Duha poln, vrne se od Jordana; in odpelje ga Duh v puščavo. 2 In štirideset dnî ga je izkušal hudič. In ničesar ni jedel v teh dnéh; in ko minejo, potem postane lačen. 3 In reče mu hudič: Če si sin Božji, reci temu kamenu, naj postane kruh. 4 In odgovorí mu Jezus, govoreč: Pisano je: "Ne bo živel človek o samem kruhu, nego o vsakej besedi Božjej." 5 In popeljavši ga hudič na visoko goro, pokaže mu vsa kraljestva sveta v pičici časa. 6 In reče mu hudič: Tebi bom dal vso to oblast in njih slavo; kajti meni je izročena, in dám jo, komurkoli jo hočem. 7 Ti torej če se pokloniš pred menoj, tvoje bo vse. 8 In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Poberi se od mene, satan! Kajti pisano je: "Poklanjaj se Gospodu Bogu svojemu, in njemu edinemu služi." 9 In pelje ga v Jeruzalem, in postavi ga na vrh tempeljna, in reče mu: Če si sin Božji, vrzi se odtod dol: 10 Kajti pisano je: "Angeljem svojim bo zapovedal za te, naj te varujejo: 11 In vzeli te bodo na roko, da se kje z nogo svoje ne udariš o kamen." 12 In odgovarjajoč, reče mu Jezus: Povedano je: "Ne izkušaj Gospoda Boga svojega." 13 In končavši hudič vso izkušnjavo, odide od njega do časa. 14 In vrne se Jezus z močjó duhovno v Galilejo; in glas o njem izide po vsem okolnem kraji. 15 In on je učil po njih shajališčih, in vsi so ga slavili. 16 In pride v Nazaret, kjer je odrastel; in vnide po navadi svojej, v sobotni dan, v shajališče, in vstane, da bere. 17 In dadó mu bukve Izaija preroka; in ko razgane bukve, najde mesto, kjer je bilo pisano: 18 "Duh Gospodov je na meni: za to, ker me je pomazilil; da oznanim evangelj ubogim, poslal me je, da uzdravim potrte v srcu, da oznanim jetnikom, da se bodo izpustili, in slepcem, da bodo spregledali, da izpustim sužnje v svobodo, 19 Da oznanim prijetno leto Gospodovo." 20 In zgane bukve, in dá strežaju, in sede; in vsi v shajališči so gledali na-nj. 21 In začne jim govoriti: Danes se je izpolnilo to pismo v ušesih vaših. 22 In vsi so mu pričali, in čudili so se besedam milosti, ktere so izhajale iz ust njegovih, in govorili so: Ali ni ta Jožefov? 23 In reče jim: Gotovo mi boste povedali to priliko: Zdravnik, uzdravi se sam! Karkoli smo slišali, da se je zgodilo v Kapernaumu, stóri tudi tu v domovini svojej. 24 Reče pa: Resnično vam pravim, da ni noben prerok prijeten v domovini svojej. 25 Ali v resnici vam pravim, da je bilo veliko vdov v dnéh Elija v Izraelu, ko se je nebo zaprlo tri leta in šest mesecev, tako, da je nastala velika lakota po vsej zemlji; 26 In k nobenej od njih ni bil poslan Elija, razen v Sarepto Sidonsko k ženi vdovi. 27 In veliko gobavcev je bilo za Eliseja preroka v Izraelu; in nobeden od njih se ni očistil, razen Naaman Sirijan. 28 In vsi v shajališči se napolnijo jeze, ko to slišijo. 29 In vstavši, izženó ga ven iz mesta, in odpeljejo ga na vrh gore, na kterej je bilo njih mesto sezidano, da bi ga dol pahnili. 30 Ali on prejde posredi njih, in odide. 31 In snide v Kapernaum mesto Galilejsko; in učil jih je ob sobotah. 32 In čudili so se nauku njegovemu, ker je bila beseda njegova silna. 33 In v shajališči je bil človek, kteri je imel nečistega duha hudičevega, in zakričí z močnim glasom, 34 Govoreč: Pojenjaj, kaj imaš z nami, Jezus Nazarečan? Prišel si, da bi nas pogubil? Poznam te, kdo si – svetnik Božji. 35 In zapretí mu Jezus, govoreč: Umolkni, in izidi iž njega! In trešči ga hudič na sredo, in izide iž njega, in nič ga ni oškodoval. 36 In obide jih groza vse, in pomenkovali so se med seboj, govoreč: Kakošna je ta beseda, da z oblastjo in močjó ukazuje nečistim duhovom, ter izhajajo? 37 In razglasí se glas o njem po vsem okolnem kraji. 38 Vstavši pa iz shajališča, vnide v hišo Simonovo. Tašča pa Simonova imela je hudo mrzlico; in zaprosijo ga za njo. 39 In stoječ nad njo, zapretí mrzlici, in pustí jo; in precej je vstala, ter jim je stregla. 40 Ko je pa solnce zahajalo, vsi, kteri so imeli bolnike z različnimi boleznimi, dovažali so jih k njemu; a on je na vsakega od njih pokladal roke, ter jih je uzdravljal. 41 Izhajali pa so tudi hudiči iz mnogih, kričeč in govoreč: Ti si Kristus sin Božji. In grozeč se, ni jim dal govoriti, ker so vedeli, da je on Kristus. 42 Ko se pa zdaní, izide, in odide na samoten kraj; in ljudstvo ga je iskalo, in pridejo k njemu, in pridržavali so ga, da ne bi šel od njih. 43 On jim pa reče: Tudi drugim mestom moram oznanjevati evangelj o kraljestvu Božjem! kajti za to sem poslan. 44 In oznanjeval je po shajališčih Galilejskih.

< Luka 4 >