< Luka 3 >
1 Petnajstega pa leta vlade cesarja Tiberija, ko je bil Pontijski Pilat poglavar v Judeji, in Herod četrtnik v Galileji, a Filip brat njegov četrtnik v Itureji in Trahonitskej pokrajini, in Lizanija četrtnik v Abileni,
2 Za vélikih duhovnov Ana in Kajfa: reče Bog Janezu Zaharijevemu sinu v puščavi,
3 Ter pride v vso okolico Jordansko, oznanjujoč krst pokore za odpuščanje grehov;
4 Kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka, kteri pravi: "Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov; poravnajte steze njegove.
5 Vsaka dolina naj se izpolni, in vsaka gora in grič naj se zniža; in kar je krivo, bodi raven pot, in ostra pota naj bodo gladka.
6 In vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje."
7 Govoril je torej množicam, ktere so izhajale, da bi jih krstil: Gadja zalega! kdo vam je pokazal, kako boste ubežali prihodnjej jezi?
8 Rodite torej vreden sad pokore; in ne začenjajte govoriti v sebi: Za očeta imamo Abrahama: kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove.
9 Uže pa tudi sekira drevju pri korenini stojí: vsako torej drevo, ktero ne rodi dobrega sadú, posekalo se bo in vrglo na ogenj.
10 In vpraševale so ga množice, govoreč: Kaj naj torej storimo?
11 Odgovarjajoč pa, velí jim: Kdor ima dve suknji, podá naj tistemu, kteri nima; in kdor ima hrane, storí naj enako.
12 Pridejo pa tudi mitarji, da bi jih krstil, in rekó mu: Učenik, kaj naj storimo?
13 On jim pa reče: Nič več ne tirjajte, nego kar vam je ukazano.
14 Vpraševali so ga pa tudi vojaki, govoreč: In mi, kaj naj storimo? In reče jim: Nikogar ne bíjte, in ne ovajajte; in bodite zadovoljni s plačo svojo.
15 Ko je pa ljudstvo čakalo, in so vsi premišljevali v srcih svojih za Janeza, če ni nemara on Kristus,
16 Odgovorí Janez vsem, govoreč: Jaz vas z vodo krščujem; gre pa močneji od mene, kteremu nisem vreden odvezati jermena na obutalu njegovem: On vas bo krstil z Duhom svetim in ognjem,
17 Komur je lopata v roki njegovej, in bo očedil gumno svoje; in pospravil bo pšenico v žitnico svojo, a plevo bo spalil z neugasljivim ognjem.
18 In tako je še veliko drugega napominjal in oznanjeval ljudstvu.
19 Herod pa četrtnik, ker ga je svaril za voljo Herodijade žene Filipa brata njegovega, in za vse, kar je hudega storil Herod,
20 Storí vrh vsega tudi to, in zaprè Janeza v ječo.
21 Zgodilo se pa je, ko se je krščevalo vse ljudstvo, in se je Jezus krstil in je molil: da se je odprlo nebo,
22 In je sešel sveti Duh v telesnej podobi ko golob na-nj, in se je glas z neba oglasil, govoreč: Ti si sin moj ljubljeni, ti si po mojej volji.
23 In ta Jezus je pričenjal kako trideseto leto, sin, kakor se je mislilo, Jožefa, sina Helijevega,
24 Sina Matatovega, sina Levijevega, sina Melhijevega, sina Janovega, sina Jožefovega,
25 Sina Matatijevega, sina Amosovega, sina Naumovega, sina Eslijevega, sina Nangejevega,
26 Sina Maatovega, sina Matatijevega, sina Semejevega, sina Jožefovega, sina Judovega,
27 Sina Joanovega, sina Resovega, sina Zorobabeljnovega, sina Salatijelovega, sina Nerijevega,
28 Sina Melhijevega, sina Adijevega, sina Kozamovega, sina Elmodamovega, sina Erovega,
29 Sina Jozejevega, sina Elijezerjevega, sina Jorimovega, sina Matatovega, sina Levijevega,
30 Sina Simeonovega, sina Judovega, sina Jožefovega, sina Jonanovega, sina Elijahimovega,
31 Sina Melejevega, sina Majnanovega, sina Matatajevega, sina Natanovega, sina Davidovega,
32 Sina Jesejevega, sina Obedovega, sina Boozovega, sina Salmonovega, sina Naasonovega,
33 Sina Aminadabovega, sina Aramovega, sina Ezronovega, sina Faresovega, sina Judovega,
34 Sina Jakobovega, sina Izakovega, sina Abrahamovega, sina Tarovega, sina Nahorovega,
35 Sina Saruhovega, sina Ragavovega, sina Falekovega, sina Eberjevega, sina Salovega,
36 Sina Kajnanovega, sina Arfaksadovega, sina Semovega, sina Noetovega, sina Lamehovega,
37 Sina Matuzalovega sina Enohovega, sina Jaredovega, sina Maleleelovega, sina Kajnanovega,
38 Sina Enosovega, sina Setovega, sina Adamovega, in ta je bil Božji.
