< Luka 21 >

1 Pogledavši pa gor, videl je bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico. 2 Videl je pa tudi eno vdovo ubogo, da je vrgla dva vinarja. 3 Ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več od vseh: 4 Kajti vsi ti so vrgli od obilnosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, kterega je imela. 5 In ko so nekteri pravili za tempelj, da je olepšan z lepim kamenjem in dragocenostmi, reče: 6 Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamenu, kteri ne bi razpadel. 7 In vprašajo ga, govoreč: Učenik, kedaj pa bo to? in kaj bo znamenje, kedar se ima to zgoditi? 8 On pa reče: Varujte se, da vas ne premotijo! kajti veliko jih bo prišlo v ime moje, in porekó: Jaz sem! in: Čas se je približal! Ne hodite torej za njimi. 9 Kedar boste pa slišali vojske in vstaje, ne uplašite se; kajti to se mora najprej zgoditi: ali konca ne bo precej. 10 Tedaj jim je pravil: Vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; 11 In veliki potresi bodo po krajih in lakote in kuge, groza in znamenja velika bodo na nebu. 12 A pred vsem tem bodo položili roke svoje na vas, in preganjali vas bodo in izdajali v shajališča in ječe, in vodili pred kralje in poglavarje, za voljo imena mojega. 13 A to vam se bo zgodilo na pričevanje. 14 Položite torej v srce svoje, da ne skrbite naprej, kako se boste zagovarjali; 15 Kajti jaz vam bom dal usta in modrost, kterej ne bodo mogli nasprotovati, ne upirati se vsi nasprotniki vaši. 16 Izdajali vas bodo pa tudi roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nektere od vas bodo umorili. 17 In sovražili vas bodo vsi za voljo imena mojega. 18 Pa las z glave vam ne bo poginil. 19 H potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje. 20 Kedar boste pa videli, da Jeruzalem oblega vojska, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. 21 Tedaj naj, kteri so v Judeji, odbežé na gore: in kteri so sredi njega, izidejo naj na polje; in kteri so na polji, naj ne hodijo va-nj. 22 Kajti ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se izpolnijo vsa pisma. 23 Gorjé pa nosečim in doječim v tistih dnéh; kajti velika nadloga bo na zemlji, in jeza nad tem narodom. 24 In padali bodo od ostrice meča, in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bodo gazili pogani, dokler se ne izpolnijo časi poganov. 25 In znamenja bodo v solncu, in mesecu in zvezdah, in narodom na zemlji žalost od obupa, šuma morskega in valovja; 26 Ludjé bodo mrli od strahu in pričakovanja tega, kar ima na zemljo priti: kajti sile nebeške se bodo pregibale. 27 In tedaj bodo ugledali sina človečjega, da gre na oblaku z veliko močjó in slavo. 28 Ko se bo pa to jelo goditi, ozrite se gor in povzdignite glave svoje, ker se približuje odrešenje vaše. 29 In pové jim priliko: Poglejte smokvo in vse drevje. 30 Kedar vidite, da je uže pognalo, sami véste, da je pomlad uže blizu. 31 Tako tudi vi, ko boste videli, da se to godí, védite, da je blizu kraljestvo Božje. 32 Resnično vam pravim, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse ne zgodí. 33 Nebo in zemlja bosta prešla, a besede moje ne bodo prešle. 34 Varujte se pa, da vam ne otežajo srca s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmí tega sveta, in vam ne pride ta dan iznenada. 35 Kajti prišel bo kakor zanka na vse, kteri prebivajo na lici vse zemlje. 36 Čujte torej vsak čas, in molite, da bi bili vredni ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in pred sinom človečjim stati. 37 In po dnevi je učil v tempeljnu; a po noči je izhajal prenočevat na goro, ktera se imenuje Oljska. 38 In dohajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu v tempelj poslušat ga.

< Luka 21 >