Luka 20
1 In zgodí se enega tistih dnî, ko je učil ljudstvo v tempeljnu in je oznanjeval evangelj, pridejo véliki duhovni in pismarji s starešinami,
Lumbu kimosi Yesu bu kaba longa batu mu nzo Nzambi, wuba kuba samunina Nsamu Wumbote; zimbukila bapfumu banganga Nzambi, minlongi mi mina ayi bakulutu ba batu bayiza,
2 In rekó mu, govoreč: Povej nam, s kakošno oblastjo to delaš, ali kdo ti je dal to oblast?
banyuvula: —Wutukamba mu lulendo mbi wulembu vangila mambu momo? Voti nani wuvana lulendo beni e?
3 Odgovarjajoč pa, reče jim: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo, in povejte mi:
Yesu mamvandi wuba kamba: —Minu mamvama kiuvu kimosi kidi yama mu kuluyuvula.
4 Krst Janezov je li bil z neba, ali od ljudî?
Bika lukhamba: mbotokolo yi Yowani, ku diyilu yiba voti kuidi batu e?
5 A oni so pomišljevali v sebi govoreč: Če rečemo: Z neba, poreče: Za kaj mu torej niste verovali?
Buna beka lembu kayindulanga mu bawu veka. Buna baniunguta: enati tutubidi ti: “Ku diyilu” buna maka tuyuvula “vayi bila mbi lusia kunwilukila ko e?”
6 Če pa rečemo: Od ljudî, vse ljudstvo nas bo kamenjalo: kajti prepričano je, da je bil Janez prerok.
Vayi enati tutubidi ti “kuidi batu” buna batu boso maba tuvondila mu matadi bila batu boso bazebi ti Yowani wuba mbikudi.
7 Ter odgovoré, da ne vedó, odkod.
Buna bavutula ti basi zaba ko kuevi kaba.
8 Pa jim Jezus reče: Tudi jaz ne bom povedal vam, s kakošno oblastjo to delam.
Buna Yesu wuba vutudila: —Minu mamvama, ndilendi kulukamba ko kani mu lulendo lu nani ndilembu vangila mambu mama.
9 A ljudstvu začne praviti tole priliko: Neki človek je zasadil vinograd, in dal ga je vinogradnikom v najem, in odpotoval je na veliko časa.
Bosi wukamba batu nongi yayi: —Mutu wumosi wukuna ndima yi vinu; wuyekudila yawu minkuni muingi mimvananga ndambu yi mimbutu mu kadika mvu ayi wuyenda mu nzietolo mu mimvu miwombo.
10 In o svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dadó od sadú vinogradovega; a vinogradniki ga pretepó, in odpošljejo praznega.
Mu thangu yimvelungu makundi ma vinu, wutuma kisadi kiandikimosi kuidi minkuni bi ndima muingi mimvana ndambu yi mimbutu mi vinu vayi minkuni mi ndima mintuta khuba ayi mimvutula mioko yi mioko.
11 In zopet pošlje drugega hlapca; a oni tudi tega pretepó, in zasramoté, in odpošljejo praznega.
Wubuela fidisa diaka kisadi kinkaka. Mamvandi wututu khuba, wufingu ayi mimvutula mioko yi mioko.
12 In zopet pošlje tretjega: in oni tudi tega ranijo, in izženó.
Pfumu yi ndima wubuela fidisa diaka kisadi kintatu vayi minkuni mi ndima minlueka ayi minloza ku nganda yi ndima.
13 Tedaj reče gospodar vinograda: Kaj bom storil? Poslal bom sina svojega ljubljenega; ko bodo tega videli, ne mara, da se bodo bali.
Buna pfumu yi ndima wutuba: A mbi ndieka vanga e? Ndieka fidisamuanꞌama wu luzolo; mananga bela kummona lukinzu bu bela kummona.
14 Ko ga pa vinogradniki ugledajo, posvetovali so se med seboj, govoreč: Ta je dedič; pridite, ubijmo ga, da bo dedovina naša.
Vayi minkuni mi ndima bu mimmona, mitubana bawu na bawu: “Tala mutu wela vinginina ndima, bika tumvonda muingi ndima beniyikituka yeto veka!”
15 In vržejo ga ven iz vinograda, in ubijejo. Kaj jim bo torej gospodar vinograda storil?
Buna minkoka ku nganda yi ndima ayi mimvonda! Buna pfumu yi ndima mbi kela vangila minkuni mi ndima e?
16 Prišel bo, in pogubil bo vinogradnike té, in dal bo vinograd drugim. Ko so pa to slišali, rekó: Bog ne daj!
Buna wela kuiz, wela vondisa minkuni mi ndima ayi wela yekudila ndima beni kuidi minkuni minkaka. Batu bobo bawa, bamvutudila: —Bulendi baka bu bela ko.
17 On pa pogledavši na-nje, reče: Kaj je torej to, kar je pisano: "Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu?"
Vayi niandi wuba tala ayi wuba kamba: —Buna masonuku mama mbi mansundula: Ditadi diloza mintungi dikituka ditadi di mfunu diodi didi va fuma ki nzo
18 Vsak, kdor pade na ta kamen, razbil se bo; na kogar pa on pade, razdrobil ga bo.
woso wela bua va yilu ditadi beni wela keluka tsingu ayi woso mutu ditadi beni diela builu wela kosakana.
19 In iskali so véliki duhovni in pismarji, da bi položili na-nj roke v ta čas; ali zbojé se ljudstva: kajti spoznali so, da je za-nje povedal to priliko.
Bapfumu zi zinganga Nzambi ayi minlongi mi mina batomba mu thangu yina kaka, mu kunkanga vayi bamona batu tsisi bila basudika kuawu ti bawukavekula bu katuba nongo yoyi.
20 In pazeč na-nj, pošljejo prežuhe, kteri naj bi se hlinili pravične, da bi ga vjeli v besedi in ga po tem izročili gosposki in oblasti poglavarjevej.
Buna batona kumfiela; diawu bamfidisila batu mu diambu bamfiela. Batu beni baba kukimonikisanga batu basonga mu diambu bambuidila mu moso kuandi mambu kakuiza tubi muingi banyekula mu mioko mi zuzi ayi mu luyalu lu nyadi.
21 In vprašajo ga, govoreč: Učenik, vémo, da prav govoriš in učiš, in ne gledaš na lice, nego v resnici pot Božjo učiš:
Buna batubeni banyuvula: —A Nlongi, tuzebi ti ngeyo weta tubila mu busonga ayi weta longila mu busonga. Ngeyo wutalanga bizizi bi batu ko vayi weta longila mu bukiedika nzila yi Nzambi.
22 Smemo li cesarju davek dajati, ali ne?
A buevi, minsua midi yetu mu futa phaku kuidi Sezali voti tuisi ko minsua e?
23 Spoznavši pa njih zvijačo, reče jim: Kaj me izkušate?
Bu kabakula mayuya mawu, buna wuba kamba:
24 Pokažite denar. Čegavo podobo ima in napis? Odgovarjajoč pa rekó: Cesarjevo.
—Mbonisanu sengo kimosi ki denali! Mfikula yayi yi nani ayi bisono biabi binani e? Bamvutudila ti bi Sezali.
25 A on jim reče: Dajte tedaj, kar je cesarjevega, cesarju, a kar je Božjega, Bogu.
Buna wuba kamba ti: —Bika luvana bi Sezali kuidi Sezali bosi bi Nzambi kuidi Nzambi.
26 In niso mogli besede njegove zavreči pred ljudstvom; in začudijo se odgovoru njegovemu, in umolknejo.
Basia nunga ko kumbuidila mu mambu makatuba va meso ma batu. Basimina bu bawa mvutu andi ayi basia baka diaka diambu di tuba ko.
27 Pristopivši pa nekteri od Saducejev, kteri pravijo, da ni vstajanja, vprašajo ga,
Ndambu Basaduki, batu bobo kaba kikininanga ko ti batu beti fuluka, bafikama ayi banyuvula kiuvu:
28 Govoreč: Učenik! Mojzes nam je napisal, da če komu umrè brat, kteri ima ženo, in on brez otrók umrè, naj vzeme brat njegov ženo, in vzbudí seme bratu svojemu.
—A nlongi, Moyize wutusonikina ti: enati mutu fuidi vayi kasia bika muana ko, buna khombꞌandi yi bakala kafueti vinginina nketo wowo kabikidi muingi kabutila khombꞌandi bana.
29 Bilo je pa sedem bratov. In prvi je vzel ženo, in umrl je brez otrók;
Vayi vaba tsambudidi bakhomba zi babakala. Wutheti wukuela, wufuamu kambu bika muana,
30 In vzel je ženo drugi, in tudi ta je umrl brez otrók.
wummuadi, ayi wowo wuntatu bankuela. Buawu bobo buvangimina mu bawu boso,
31 In vzel jo je tretji; in tako tudi vseh sedem: in niso pustili otrók, in pomrli so.
bawu tsambudi bafua mu kambu bika bana.
32 A naposled za vsemi umrla je tudi žena.
Ku nzimunina bawu boso nketo beni mamvandi wufua.
33 O vstajanji torej, čegava od njih bo žena! kajti sedem jo jih je imelo za ženo.
Mu thangu yi mfulukulu, wela ba nketo wu nani bila wuba nketo wu tsambudi di bakhomba ziozo e?
Yesu wuba vutudila: —Bana ba ntoto wawu balembo kuedi ayi balembo kuedisa (aiōn g165)
35 Ali ti, kteri bodo vredni, da zadobé drugi svet, in da vstanejo od mrtvih, ne bodo se ženili ne možile, (aiōn g165)
vayi bobo bela monika ti bafueni mu tula mu thangu yinkuiza ayi mu fuluka mu bafua balendi buela kuela ko ayi balendi buela kuedusu ko. (aiōn g165)
36 Ker tudi umreti ne morejo več: enaki so namreč angeljem, in sinovi so Božji, ko so sinovi vstajanja.
Bila balendi buela fua ko bila beka banga zimbasi ayi beka banaba Nzambi, bana ba mfulukulu.
37 Da pa mrtvi vstajajo, pokazal je tudi Mojzes pri grmu, ko imenuje Gospoda "Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega."
Moyize wutelama kimbangi ti bafua bela fuluka mu nzila yi finti fiba lema. Bila kuna katedila Pfumu ti: Nzambi yi Abalahami, Nzambi yi Izaki, Nzambi yi Yakobi.
38 Bog pa ni Bog mrtvih, nego živih; kajti njemu so vsi živi.
Vayi niandi kasi Nzambi yi bafua ko vayi Nzambi yi batu banzinga. Bila kuidi niandi, bawu boso balembu zingi.
39 Odgovarjajoč pa nekterí od pismarjev, rekó: Učenik, dobro si povedal.
Buna ndambu minlongi mi mina mitaba: —A nlongi, vutudi bumbote.
40 In nič več ga niso smeli vpraševati.
Basia buela kunyuvula kadi diambu dimosi ko.
41 Reče jim pa: Kako pravijo, da je Kristus sin Davidov?
Buna Yesu wuba yuvula: —A buevi beta tubila ti Klisto widi muana wu Davidi e?
42 In sam David pravi v bukvah psalmov: "Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sédi meni na desno,
Bila niandi veka Davidi wutuba mu minkunga: Pfumu wukamba kuidi Pfumu ama: Vuanda va koko kuama ku lubakala
43 Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje."
nate ndimanisa tula bambeni ziaku banga tetuku kiaku ki malu maku.
44 David ga torej imenuje Gospoda, in kako je sin njegov?
Davidi wunkuntedila Pfumu, buna buevi kalenda buela bela muanꞌandi e?
45 A ko ga je vse ljudstvo poslušalo, reče učencem svojim:
Sumbu batu boso bawa, buna wukamba minlonguki miandi:
46 Varujte se pismarjev, kteri hočejo v dolgih oblačilih hoditi, in ljubijo pozdrave po ulicah, in prve stole po shajališčih, in prve prostore na gostijah.
—Lulubukila minlongi mi mina mimmonanga khini mu diatilanga mu mazuela ma mula ayi minzolanga baba vaninanga zimbote mu mazandu, minzolanga vuandanga mu bibuangu binzitusu mu zinzo zi zikhutukunu ayi mu minyengo.
47 Kteri požirajo hiše vdovam, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo.
Minlongi beni mi mina minyibanga mu zinzo zi mafuola ayi mieta vunikisa sambila zitsambulu zi mula. Bawu bela baka thumbudulu yi lutidi ngolo.
