Luka 20
1 In zgodí se enega tistih dnî, ko je učil ljudstvo v tempeljnu in je oznanjeval evangelj, pridejo véliki duhovni in pismarji s starešinami,
Saasiit Jisu ih Rangteenok ni miloong asuh nyootsootta nyia Ruurang Ese tiit baatta adi, romwah phokhoh nyia Hootthe nyootte loong, ah mihak phokhoh loong damdi roong ra rumha no
2 In rekó mu, govoreč: Povej nam, s kakošno oblastjo to delaš, ali kdo ti je dal to oblast?
li rumta, “Baat thaak he, an arah loong ah o chaan nawa ih reeraang lu? Arah jen reetheng chaan ah an suh o ih kotaho?”
3 Odgovarjajoč pa, reče jim: Vprašal bom tudi jaz vas eno besedo, in povejte mi:
Jisu ih ngaakbaat rumta, “Amadoh sen suh jengkhaap chaak cheng rumha. Baat he,
4 Krst Janezov je li bil z neba, ali od ljudî?
Juungtemte Joon ih juungtem kahoon arah Rangte jiin nawa tama mina jiin nawa chota?”
5 A oni so pomišljevali v sebi govoreč: Če rečemo: Z neba, poreče: Za kaj mu torej niste verovali?
Eno neng chamchiini phang daanmui rumta, “Seng ih mamet baat ih? Seng ih ‘Rangte re nawa’ et li ih bah, ‘Erah ang abah, sen ih Juungtemte Joon ah mamah lahanpi ih han?’ ih li baat he.
6 Če pa rečemo: Od ljudî, vse ljudstvo nas bo kamenjalo: kajti prepričano je, da je bil Janez prerok.
Eno ‘Mina re nawa,’ ih mok baat ih bah, arah than miloong ah ih seng ah jong ih paat he, tumeah neng ih Joon ah khowah ih ejen jat et rumta.”
7 Ter odgovoré, da ne vedó, odkod.
Erah thoih ih neng ih amet ngaakbaat rumta, “Seng ih tajatke ma nawa ra taha rah ah.”
8 Pa jim Jezus reče: Tudi jaz ne bom povedal vam, s kakošno oblastjo to delam.
Eno Jisu ih li rumta, “Erah ang abah, ngah marah nawa chaan ih jen reelang erah uh sen suh tabaat rumra.”
9 A ljudstvu začne praviti tole priliko: Neki človek je zasadil vinograd, in dal ga je vinogradnikom v najem, in odpotoval je na veliko časa.
Eno Jisu ih arah tiitthaak ah miloong suh baatta: “Teewadi mih wasiit ih potiik phek phekta, eno phekphoop phekte suh phek thukta, eno heh ah saaloh dook ih heh nok ni tangtong wangta.
10 In o svojem času pošlje k vinogradnikom hlapca, naj mu dadó od sadú vinogradovega; a vinogradniki ga pretepó, in odpošljejo praznega.
Eno anggut tiik huitok ah chang ano, changte warah ih phekphoop phekte wah jiinni heh dah ah daapwan ano heh dabbi ah suwang thukta. Enoothong phekphoop phekte loong ah ih dah ah buh rum ano hahuung we ngaakdaap rumta.
11 In zopet pošlje drugega hlapca; a oni tudi tega pretepó, in zasramoté, in odpošljejo praznega.
Eno heh ih dah wahoh we daap wanta; erah uh phekphoop phekte loong ah ih emamah we buh rum ano, heh rakri laandong ruh ih li wanrumta, eno hahuung we ngaakkaat thuk rumta.
12 In zopet pošlje tretjega: in oni tudi tega ranijo, in izženó.
Eno changte warah ih takjom adi wasiit we daap wanta; phekphoop phekte loong ah ih erah warah uh rapne ih buh rum ano, haatkaat rumta.
13 Tedaj reče gospodar vinograda: Kaj bom storil? Poslal bom sina svojega ljubljenega; ko bodo tega videli, ne mara, da se bodo bali.
Eno phek changte warah ih liita, ‘Ngah ih tumjih et ang nih? Ngah ih nga mongnook sah ah laan daapwan ang; neng ih boleh esoomtu jaatjaat et rum anih!’
14 Ko ga pa vinogradniki ugledajo, posvetovali so se med seboj, govoreč: Ta je dedič; pridite, ubijmo ga, da bo dedovina naša.
Enoothong phekphoop phekte loong ah ih japtup rum ano, neng chamchi ni wasiit wasiit suh hubaat mui rumta, ‘Arah tang changte wah sah joh. Heh ah tek haat ih no, heh nyamka loong ah thong toom kap ih!’
15 In vržejo ga ven iz vinograda, in ubijejo. Kaj jim bo torej gospodar vinograda storil?
Eno neng ih tekbuh rum ano phaakkhuh ni haatkaat rumta. “Erah ang abah phek changte warah ih phekphoop phekte loong ah tumjih et ah?” Jisu ih cheng rumta.
16 Prišel bo, in pogubil bo vinogradnike té, in dal bo vinograd drugim. Ko so pa to slišali, rekó: Bog ne daj!
“Heh ah wangha no phekphoop phekte loong ah tek haat et ah, eno wahoh suh we phek thuk ah.” Miloong ah ih erah chaat rum ano edaan et rumta, “Emabah mabah uh tah angka!”
17 On pa pogledavši na-nje, reče: Kaj je torej to, kar je pisano: "Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu?"
Jisu ah nengko ih sok ano cheng rumta, “Erah ang abah, Rangteele ni arah raangha rah tumjih suh liita? ‘Nok hoonte ih jong ah maak di tachapka ih li ano thaangmuh jong et piihaatta rah, thoontang nang ih elongthoon maak di chapla.’
18 Vsak, kdor pade na ta kamen, razbil se bo; na kogar pa on pade, razdrobil ga bo.
O bah uh erah jong khoh adoh dat ah hechep hechep ih jopkhan ah; erah dam ih erah jong ah o sak khonah bah uh mok dat abah, erah mih ah bungwiik nah bunram ih matpat ah.”
19 In iskali so véliki duhovni in pismarji, da bi položili na-nj roke v ta čas; ali zbojé se ljudstva: kajti spoznali so, da je za-nje povedal to priliko.
Romwah phokhoh nyia Hootthe Nyootte loong ih Jisu ah erarah doh khak suh taat chung rumta, tumeah neng ih ejat et rumta heh ih neng suh li thung ang ano erah tiitthaak ah baat ha eah; enoothong neng ah miloong ra cho rumta.
20 In pazeč na-nj, pošljejo prežuhe, kteri naj bi se hlinili pravične, da bi ga vjeli v besedi in ga po tem izročili gosposki in oblasti poglavarjevej.
Erah thoidi neng ih heh thetre ah hubansok ruh et rumta. Neng ih mararah mih asuh ngun ah hukoleh toongtang likhiik ih diip reeraang thuk rumta, eno leh Jisu reeni mat ih deejoot suh tumjih tumjih diipcheng wang thuk rumta, tumeah Room hate ngoong awang nyia Kobono suh jootkhak kot suh chung rumta.
21 In vprašajo ga, govoreč: Učenik, vémo, da prav govoriš in učiš, in ne gledaš na lice, nego v resnici pot Božjo učiš:
Heh juujeengte loong ih Jisu suh baatta, “Nyootte, seng ih jat ehi marah an ih nyoot hu rah epun eah. Seng ih jat ehi an ih o ang abah uh ehin elong tadandeeko, erah nang ih mina suh Rangte thungpunjih amiisak tiit ah nyootsoot hu.
22 Smemo li cesarju davek dajati, ali ne?
Baat thaak he, seng ih Roman Luungwanglong suh, seng Hootthe jun ih sokse ah ekot tam koke?”
23 Spoznavši pa njih zvijačo, reče jim: Kaj me izkušate?
Enoothong Jisu ih neng mongtham ah jat ano li rumta,
24 Pokažite denar. Čegavo podobo ima in napis? Odgovarjajoč pa rekó: Cesarjevo.
“Ngunkholok ah noisok thaak he. Arah ngun adi o laaphaang ah nyia o men ah?” “Luungwanglong men nyia heh laaphaang,” neng ih ngaak baatta.
25 A on jim reče: Dajte tedaj, kar je cesarjevega, cesarju, a kar je Božjega, Bogu.
Eno Jisu ih baat rumta, “Ese ang ah, erah ang abah Luungwanglong dabbi ah Luungwanglong suh ju koh an, eno Rangte dabbi ah Rangte suh ju koh an.”
26 In niso mogli besede njegove zavreči pred ljudstvom; in začudijo se odgovoru njegovemu, in umolknejo.
Erah di noksong ngathong ni neng ih hejeng matjoot jih tajap chaat rumta erah thoidi suusu ih tong rum ano, heh jeng ngaak asuh paatja rumta.
27 Pristopivši pa nekteri od Saducejev, kteri pravijo, da ni vstajanja, vprašajo ga,
Eno mararah Sadusi miloong ih, mina tek nawa tangaak thingka ih liite loong ah, ra rumha no Jisu suh cheng rumta,
28 Govoreč: Učenik! Mojzes nam je napisal, da če komu umrè brat, kteri ima ženo, in on brez otrók umrè, naj vzeme brat njegov ženo, in vzbudí seme bratu svojemu.
“Nyootte, Moses ih seng suh arah Hootthe ah raangthiinta: ‘Miwah ah tek ano, heh minuh ah sah muh et thiinhaat abah, thaknuh rah etekte no rah ih kap jaatjaat ejih, eno heh sah ah dong tup ano etekte wah sah et thiik ah.’
29 Bilo je pa sedem bratov. In prvi je vzel ženo, in umrl je brez otrók;
Teewadi soophoh wasinet angta; phokhothoon ah ih heh minuh ah kap ano sah muh ih mattiita.
30 In vzel je ženo drugi, in tudi ta je umrl brez otrók.
Eno minuh rah miidamwah dam adi we chosongta,
31 In vzel jo je tretji; in tako tudi vseh sedem: in niso pustili otrók, in pomrli so.
erah lilih noolih damdi we chosongta. Emamah soophoh wasinet ah neng sah muh ih matti rumta.
32 A naposled za vsemi umrla je tudi žena.
Lithoon adi, minuh ah thoon mattiita.
33 O vstajanji torej, čegava od njih bo žena! kajti sedem jo jih je imelo za ženo.
Eno bah, tek nawa ngaakthing sa doh, erah nuh ah o sanuh angtheng ah? Tumeah erah nuh ah soophoh wah sinetnet damdi chosongta.”
Jisu ih ngaakbaat rumta, “Ahaang roi dowa minuh miwah loong ba nook mui rumla, (aiōn g165)
35 Ali ti, kteri bodo vredni, da zadobé drugi svet, in da vstanejo od mrtvih, ne bodo se ženili ne možile, (aiōn g165)
enoothong minuh miwah o ang abah uh tek nawa jen ngaakthing ete loong nyia lakngah nawa roidong adoh thingtongte loong abah tanook mui rumka ang ah. (aiōn g165)
36 Ker tudi umreti ne morejo več: enaki so namreč angeljem, in sinovi so Božji, ko so sinovi vstajanja.
Neng ah latek thang ih rangsah loong likhiik ang rum ah. Neng loong ah Rangte sah ang ah, tumeah neng tek nawa ngaaksaat rumta.
37 Da pa mrtvi vstajajo, pokazal je tudi Mojzes pri grmu, ko imenuje Gospoda "Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega."
Eno Moses ih samsek ih jatthuk ha etekte ah ewe ngaakthing ete eah. Bangphook ni we luungta tiit raangha adi Moses ih Teesu suh Abraham Rangte, Isak Rangte nyia Jaakob Rangte ih liita.’
38 Bog pa ni Bog mrtvih, nego živih; kajti njemu so vsi živi.
Heh ah ethingte loong Rangte, etekte Rangte tah angka, heh nawa ih thoontang ah ething.”
39 Odgovarjajoč pa nekterí od pismarjev, rekó: Učenik, dobro si povedal.
Mararah Hootthe nyootte loong ah toonjengta, “Ese ih ngaakbaat hali, Nyootte!”
40 In nič več ga niso smeli vpraševati.
Eno erah tokkhodi neng ih takah naan cheng rumta.
41 Reče jim pa: Kako pravijo, da je Kristus sin Davidov?
Jisu ih cheng rumta, “Kristo ah Dewid sutoom ih mamet mi liita?
42 In sam David pravi v bukvah psalmov: "Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sédi meni na desno,
Tumeah Dewid heh teeteewah ih Dewid Boong leedap adi liiha, ‘Teesu ih nga Teesu suh liita: Nga jaawako adoh tong uh
43 Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje."
anpi anra loong ah ngah ih an lakhu nah maang langlang thuk ah.’
44 David ga torej imenuje Gospoda, in kako je sin njegov?
Dewid ih heh suh ‘Teesu’ et liita; erah ang abah, Kristo ah Dewid sutoom mamah mi ang ah?”
45 A ko ga je vse ljudstvo poslušalo, reče učencem svojim:
Miloong ih heh jeng boichaat rumta adi, Jisu ih heliphante loong suh baatta,
46 Varujte se pismarjev, kteri hočejo v dolgih oblačilih hoditi, in ljubijo pozdrave po ulicah, in prve stole po shajališčih, in prve prostore na gostijah.
“Sen teeteewah Hootthe nyootte loong dowa sokthun samthun ih tong an, neng samsong elootlootwah ih song rum ano thaangsang thengnah mih ih jengseera nyia soomtu ah seechoh rumha; neng ih Jehudi loong rangsoomnok ni tongtheng ese ban thiin thuk nyia sadung theng ni tongtheng ese nah tong suh thunte loong re nawa ah;
47 Kteri požirajo hiše vdovam, in na videz dolgo molijo: ti bodo prejeli ostrejo sodbo.
thaknuh loong kaanjuukhu et sok rum ano neng nok ah long et rumha, eno leh rangsoom jeng ah eloot lootwah ih jeng rum leh noisok et rumha! Neng chamnaang theng ah rapne ethithoon ang ah!”
