Luka 19

1 In vnide, in šel je skozi Jeriho. 2 In glej, mož po imenu Zahej, in ta je bil starešina mitarjem, in bil je bogat, 3 In rad bi bil videl Jezusa, kdo da je; pa ni mogel za voljo ljudstva, ker je bil majhne postave. 4 In poletel je naprej, in zlezel je na murvo, da bi ga videl: ker je imel todi mimo iti. 5 In Jezus, ko pride na to mesto, ozrè se gor, in ugleda ga, in reče mu: Zahej, snidi hitro! kajti danes moram v tvojej hiši ostati. 6 Pa snide hitro in ga radosten sprejme. 7 In vsi so, ko so to videli, godrnjali, govoreč: Pri grešnem človeku se je navrnil! 8 Pristopivši pa Zahej, reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim; in če sem koga ogoljufal, povrnil mu bom čvetero. 9 Jezus mu pa reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov. 10 Kajti prišel je sin človečji iskat in zveličat, kar se je izgubilo. 11 Ko so pa to poslušali, pristavi in pové priliko, zato, ker je bil blizu Jeruzalema, in so mislili, da se bo kraljestvo Božje precej razodelo. 12 In reče: Neki človek imenitnega rodú je šel v daljno deželo, da si vzeme kraljestvo, in da se vrne. 13 In poklicavši deset hlapcev, dá jim deset mošenj, in reče jim: Kupčujte, dokler se ne vrnem. 14 Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim, govoreč: Nečemo, da bi nam ta kraljeval. 15 In zgodí se, ko je bil kraljestvo prejel in se je vrnil, pa reče, naj mu pokličejo te hlapce, kterim je bil dal srebro, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval. 16 Pa pride prvi, govoreč: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj. 17 In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjem zvest, iméj oblast nad desetémi mesti. 18 In pride drugi, govoreč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj. 19 In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petémi mesti. 20 In drugi pride, govoreč: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ktero sem imel v prtu spravljeno. 21 Kajti bal sem se te, ker si trd človek: jemlješ, česar nisi položil; žanješ, česar nisi posejal. 22 Pa mu reče: Sodil te bom po tvojih besedah, hudobni hlapec! Vedel si, da sem trd človek, in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal; 23 In za kaj nisi dal srebra mojega kupcu, da bi ga bil, kedar bi se bil vrnil, prejel z dobičkom? 24 Ter reče tém, kteri so stali pred njim: Vzemite mu mošnjo, in dajte tistemu, kteri jih ima deset. 25 (Pa mu rekó: Gospod, deset mošenj ima!) 26 Pravim vam namreč, da vsakemu, kdor ima, dalo se bo; a kdor nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 27 A tiste sovražnike moje, kteri niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sêm, in posekajte jih pred menoj. 28 In ko je bil to povedal, šel je dalje, gredoč gor v Jeruzalem. 29 In zgodí se, ko se približa Betfagi in Betaniji, pri gori, ktera se imenuje Oljska, pošlje dva izmed učencev svojih, 30 Govoreč: Pojdita v vas, ki je nasproti, v kterej bosta našla, kedar vnideta, žrebe privezano, na ktero se ni nikoli noben človek usedel: odvežita ga, in pripeljita sèm. 31 In če vaju kdo vpraša: Po kaj odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje. 32 In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel. 33 Ko sta pa žrebe odvezovala, rekó jima gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe? 34 Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje. 35 In pripeljeta k Jezusu; in položivši svoja oblačila na žrebe, posadé Jezusa. 36 Ko je pa šel, pogrinjali so oblačila svoja na pot. 37 In ko se je uže bližal strmcu Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ktere so videli, 38 Govoreč: Blagoslovljen kralj, kteri gre v imenu Gospodovem! Mir na nebu, in slava na višavah! 39 In nekteri Farizeji izmed ljudstva mu rekó: Učenik, popréti učencem svojim! 40 In odgovarjajoč, reče jim: Pravim vam, da če ti umolkneje, vpilo bo kamenje. 41 In ko se približa in ugleda mesto, razjoka se nad njim, 42 Govoreč: Ko bi pač tudi ti vedelo, vsaj ta dan tvoj, kaj je za mir tvoj: ali sedaj je skrito pred očmí tvojimi. 43 Prišli bodo namreč nate dnevi, ko te bodo obdali sovražniki tvoji z nasipi, in te bodo oblegali, in stiskali te od vseh stranî; 44 In razbili bodo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne bodo pustili v tebi: za to, ker nisi poznalo časa, v kterim si bilo obiskano. 45 In ko vnide v tempelj, začne izganjati tiste, kteri so prodajali v njem in kupovali, 46 Govoreč jim: Pisano je: "Dom moj je dom molitve;" a vi ste naredili iz njega "jamo razbojniško". 47 In učil je vsak dan v tempeljnu; a véliki duhovni in pismarji in prvaki ljudski so iskali, da bi ga pogubili; 48 In niso nahajali, kaj bi mu storili: kajti ljustvo se ga je držalo vse, poslušajoč ga.