< Luka 18 >

1 Pravil jim je pa tudi priliko, kako je treba vsegdar moliti, in ne naveličati se,
Les narró también una parábola con respecto a la necesidad de hablar ellos siempre con Dios y no desmayar:
2 Govoreč: Bil je v nekem mestu en sodnik, kteri se ni bal Boga, in se ni sramoval ljudî.
Había un juez en una ciudad que no temía a Dios ni respetaba a hombre.
3 Bila je pa v tem mestu neka vdova, in hodila je k njemu, govoreč: Maščuj me nad zopernikom mojim!
Había también una viuda en aquella ciudad que iba ante él y decía: Hazme justicia contra mi oponente.
4 In dolgo časa ni hotel; po tem pa reče sam s seboj: Če se tudi Boga ne bojim, in se ne sramujem ljudî:
No quería por un tiempo, pero después de esto se dijo: Aunque no temo a Dios, ni respeto a hombre,
5 Vendar za to, ker mi nadlego dela ta vdova, maščeval jo bom, da naposled ne pride in me ogluší.
por cuanto esta viuda me causa molestia, le haré justicia, no sea que al venir de continuo me agote la paciencia.
6 Pa reče Gospod: Slišite, kaj pravi nepravični sodnik!
Y dijo el Señor: Oigan al juez injusto.
7 Bog pa, ali ne bo maščeval izvoljencev svojih, kteri vpijejo k njemu dan in noč, ako ravno jim odlaša?
¿Dios de ningún modo hará la justicia a sus escogidos que claman a Él día y noche? ¿Demorará en responderles?
8 Pravim vam, da jih bo kmalu maščeval. Ali sin človečji, kedar pride, našel li bo vero na zemlji?
Les digo que con prontitud les hará justicia. Pero cuando el Hijo del Hombre venga, ¿hallará la fe en la tierra?
9 Pové pa tudi nekterim, kteri so va-se zaupali, da so pravični, a druge so zaničevali, to priliko:
Narró esta parábola a unos que confiaban en ellos mismos como justos y menospreciaban a los demás:
10 Dva človeka sta šla gor v tempelj molit; eden je bil Farizej, a drugi mitar.
Dos hombres subieron al Templo a hablar con Dios: el uno fariseo y el otro publicano.
11 Farizej se vstopi, in molil je sam s seboj to: Bog, zahvaljujem ti, da nisem kakor drugi ljudjé: razbojniki, krivičniki, prešestniki, ali kakor ta-le mitar.
El fariseo se puso en pie y hablaba consigo mismo: Dios, te doy gracias porque no soy como los demás hombres: ladrones, injustos, adúlteros, ni aun como este publicano.
12 Postim se dvakrat na teden, desetino dajem od vsega, kar imam.
Ayuno dos veces [por] semana y doy diezmo de todo lo que me gano.
13 A mitar je od daleč stal, in še očî ni hotel povzdigniti na nebo, nego trkal je na prsi svoje, govoreč: Bog, milostljiv mi bodi grešniku!
Pero el publicano, situado lejos, no quería ni aun levantar los ojos al cielo, sino golpeaba su pecho y decía: ¡Dios, compadécete de mí, pecador!
14 Pravim vam: Ta je sešel opravičen na dom svoj, a ne on. Kajti vsak, kdor se povišuje, ponižal se bo; a kdor se ponižuje, povišal se bo.
Les digo que éste bajó a su casa justificado y no el otro, porque todo el que se enaltece será humillado, y el que se humilla será enaltecido.
15 Donašali so pa k njemu tudi otročiče, da bi se jih dotikal; videč pa to učenci njegovi, zapreté jim.
Le presentaban también los niños para que los tocara. Al ver esto, los discípulos los reprendían.
16 A Jezus jih pokliče, in reče: Pustite otročiče, naj dohajajo k meni in ne branite jim! kajti teh je kraljestvo Božje.
Pero Jesús los llamó y les dijo: Dejen que los niños vengan a Mí, y no se lo impidan, porque de ellos es el reino de Dios.
17 Resnično vam pravim: Kdorkoli ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, ne bo prišel va-nj.
En verdad les digo: El que no reciba el reino de Dios como un niño, que de ningún modo entre en él.
18 In vpraša ga en starešina, govoreč: Učenik dobri, kaj naj storim, da zadobóm večno življenje? (aiōnios g166)
Un dignatario le preguntó: Maestro bueno, ¿qué hago para heredar [la] vida eterna? (aiōnios g166)
19 Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nikdor ni dober, razen eden, Bog.
Jesús le preguntó: ¿Por qué me llamas bueno? Nadie es bueno, sino uno solo: Dios.
20 Zapovedi znaš: Ne prešestvuj; ne ubijaj; ne kradi; ne pričaj po krivem; spoštúj Očeta svojega in mater svojo.
Sabes los Mandamientos: No adulteres, no asesines, no robes, no des falso testimonio, honra a tu padre y a tu madre.
21 On pa reče: Vse to sem izpolnil od mladosti svoje.
Y él respondió: Todo esto guardé desde [la] juventud.
22 Slišavši pa to Jezus, reče mu: Enega ti je še treba: prodaj vse, kar imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad na nebu; ter pridi, pojdi za menoj.
Cuando Jesús lo oyó le dijo: Aún te falta uno: Vende todo lo que tienes. Repártelo a los pobres y tendrás un tesoro en [el] cielo. Y ven, sígueme.
23 On pa, slišavši to, postane zeló žalosten; kajti bil je silno bogat.
Cuando oyó esto se entristeció profundamente porque era muy rico.
24 Videvši ga pa Jezus, da je zeló žalosten postal, reče: Kako težko bodo, kteri imajo bogastvo, prišli v kraljestvo Božje!
Jesús lo miró y dijo: ¡Cuán difícilmente entran los ricos en el reino de Dios!
25 Laže je namreč priti kameli skozi igleno ušesce, nogo bogatemu vniti v kraljestvo Božje.
Es más fácil pasar un camello por un ojo de aguja que entrar un rico en el reino de Dios.
26 Pa rekó, kteri so to slišali: In kdo se more zveličati?
Entonces los que lo oyeron le preguntaron: ¿Quién puede ser salvo?
27 On pa reče: Kar je pri ljudéh nemogoče, mogoče je pri Bogu.
Y Él respondió: Lo imposible para [los] hombres es posible para Dios.
28 A Peter reče: Glej, mi smo zapustili vse, in šli smo za teboj.
Luego Pedro le dijo: Mira: Nosotros dejamos todo y te seguimos.
29 On jim pa reče: Resnično vam pravim, da ni nikogar, kteri je zapustil dom, ali roditelje, ali brata, ali ženo, ali otroke, za voljo kraljestva Božjega:
Entonces Él les contestó: En verdad les digo que nadie hay que deje casa, esposa, hermanos, padres o hijos por causa del reino de Dios
30 Da ne bi prejel veliko več v tem času, a na drugem svetu večnega življenja. (aiōn g165, aiōnios g166)
que no reciba muchas veces más en este tiempo, y en la era que viene, [la] vida eterna. (aiōn g165, aiōnios g166)
31 Vzemši pa dvanajstere, reče jim: Glej, v Jeruzalem, gremo, in dopolnilo se bo vse kar so preroki napisali za sina človečjega.
[Jesús] tomó consigo a los 12 y les dijo: Miren, subimos a Jerusalén. Se cumplirán todas las cosas que fueron escritas por los profetas con respecto al Hijo del Hombre.
32 Izročili ga bodo namreč poganom, in zasmehovali ga bodo in zasramovali, in pljuvali na-nj;
Porque será entregado a los gentiles, ridiculizado, maltratado, escupido,
33 In bičali ga bodo, in po tem umorili; a tretji dan bo vstal.
y después de azotarlo, lo asesinarán. Pero al tercer día será resucitado.
34 In oni niso ničesar od tega umeli, in bila je ta beseda skrita pred njimi, in niso vedeli, kaj jim se je pravilo.
Ellos nada de esto entendieron. Esta Palabra era oculta de ellos. No entendían lo que se les decía.
35 Zgodí se pa, ko se je bližal Jerihi, sedel je en slepec kraj poti.
Cuando [Él] se acercó a Jericó, un ciego estaba sentado junto al camino y mendigaba.
36 In slišavši ljudstvo, da gre mimo, vpraševal je, kaj bi to bilo.
Al oír que pasaba una multitud, preguntaba qué sería aquello,
37 In povedó mu: Jezus Nazarečan gre mimo.
y le informaron: Que viene Jesús el Nazareno.
38 Pa zavpije, govoreč: Jezus, sin Davidov, usmili se me?
Entonces gritó: ¡Jesús, Hijo de David, ten misericordia de mí!
39 In kteri so mimo šli, pretili so mu, naj umolkne; on je pa še bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me!
Y los que iban delante lo reprendían para que callara. Pero él gritaba mucho más: ¡Hijo de David, ten misericordia de mí!
40 Ustavivši se pa Jezus, ukaže, naj ga pripeljejo k njemu; in ko se približa, vpraša ga.
Entonces Jesús se detuvo y pidió que se lo trajeran. Cuando se acercó, le preguntó:
41 Govoreč: Kaj hočeš, naj ti storím? On pa reče: Gospod, da spregledam.
¿Qué quieres que te haga? Y él contestó: Señor, que vea.
42 In Jezus mu reče: Spreglej! vera tvoja ti je pomogla.
Jesús le ordenó: Ve. Tu fe te salvó.
43 In precej je spregledal, in šel je za njim, hvaleč Boga; in vse ljudstvo, ko je to videlo, dalo je Bogu hvalo.
Al instante vio. Lo seguía y glorificaba a Dios. Cuando todo el pueblo lo vio, alabó a Dios.

< Luka 18 >