< Janez 2 >
1 In tretji dan je bila ženitnina v Kani Galilejskej, in bila je mati Jezusova tam.
2 Povabljen je bil pa tudi Jezus in učenci njegovi na ženitnino.
3 In ko je zmanjkalo vina, reče mati Jezusova njemu: Vina nimajo.
4 Reče jej Jezus: Kaj imaš z menoj, žena? Ni še prišel čas moj.
5 Mati njegova velí služabnikom: Karkoli vam poreče, storite.
6 Bilo je pa tam šest vrčev kamenitnih postavljenih po očiščevanji Judovskem, kteri so držali po dve ali tri mere.
7 Velí jim Jezus: Napolnite vrče z vodo. In napolnijo jih do vrha.
8 In velí jim: Zajmite sedaj, in nesite starešini. Ter nesó.
9 Ko pa okusi starešina vodo, ktera je postala vino, (ni pa vedel, odkod je; a služabniki so vedeli, kteri so bili zajeli vodo, ) pokliče starešinu ženina,
10 In reče mu: Vsak človek najprej dobro vino daje, in ko se opijanijo, tedaj tisto, ktero jo slabše: a ti si prihranil dobro vino noter doslej.
11 Ta začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejskej, in pokazal je slavo svojo; in verovali so va-nj učenci njegovi.
12 Po tem snide v Kapernaum, on in mati njegova in bratje njegovi, in učenci njegovi; in tu ostanejo ne veliko dnî.
13 In bila je blizu Velika noč Judovska, in Jezus se napoti v Jeruzalem.
14 In najde v tempeljnu prodajalce volov in ovâc in golobov, in menjalce, da sedé.
15 In naredivši bič iz vrvi, izžene vse iz tempeljna, tudi ovce in vole. In menjalcem raztrese denar, in mize prevrne.
16 In tém, kteri so prodajali golobe, reče: Odnesite to odtod; ne delajte iz hiše očeta mojega hiše trgovske.
17 Spomenejo pa se učenci njegovi, da je pisano: "Gorečnost za hišo tvojo me je snedla."
18 Pa odgovoré Judje in mu rekô: Kakošno znamenje nam boš pokazal, da to delaš?
19 Jezus odgovorí in jim reče: Poderite ta tempelj, in v treh dnéh ga bom postavil.
20 Pa mu rekó Judje: Šest in štirideset let se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v tréh dnéh postavil?
21 Ali on je govoril za tempelj telesa svojega.
22 Ko je bil torej od mrtvih vstal, spomenili so se učenci njegovi, da jim je to pravil; in verovali so pismu, in besedi, ktero jim je Jezus povedal.
23 Ko je bil pa v Jeruzalemu o Velikej noči, na praznik, verovalo jih je veliko v ime njegovo, ko so videli znamenja njegova, ktera je delal.
24 Sam se jim pa Jezus ni zaupal, ker jih je vse poznal;
25 In ker mu ni bilo treba, da bi kdo pričal za človeka: ker je sam vedel, kaj je v človeku.
