Janez 16

1 To sem vam povedal, da se ne pohujšate.

2 Izganjali vas bodo iz shajališč: prišel pa bo čas, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da Bogu služi.

3 In to vam bodo delali, ker niso poznali očeta ne mene.

4 Ali to sem vam povedal, da se boste, kedar ta čas pride, spomenili tega, da sem vam jaz povedal; tega vam pa od začetka nisem povedal, ker sem z vami bil.

5 A sedaj grem k temu, kteri me je poslal, in nobeden od vas me ne vpraša: Kam greš?

6 Temveč ker sem vam to povedal, napolnila vam je žalost srce.

7 Ali jaz vam po pravici pravim: Bolje vam je, da jaz odidem. Kajti če ne odidem, ne bo prišel tolažnik k vam; če pa odidem, poslal vam ga bom.

8 In kedar on pride, prepričal bo svet greha in pravice in sodbe.

9 Greha namreč, ker ne verujejo v mé:

10 Pravice pa, ker grem k očetu svojemu, in me ne boste več videli;

11 A sodbe, ker je vojvoda tega sveta obsojen.

12 Še veliko vam imam povedati; pa sedaj ne morete nositi.

13 Kedar pa on pride, Duh resnice, napotil vas bo na vsako resnico; ne bo namreč govoril od sebe, nego govoril bo, kar bo slišal, in oznanjeval vam bo prihodnje rečí.

14 On bo mene oslavil, ker bo od mojega vzel in vam oznanil.

15 Vse, kar ima oče, moje je; za to sem rekel, da bo od mojega vzel in vam oznanil

16 Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste; ker jaz grem k očetu.

17 Tedaj rekó nekteri od učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? in: Ker jaz grem k očetu?

18 In govorili so: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vémo, kaj pravi.

19 Jezus pa spozná, da ga hočejo vprašati, in reče jim: Ali za to se pohujšujete med seboj, ker sem rekel: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste?

20 Resnično resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, in svet se bo radoval; a vi boste žalostni: ali žalost vaša se bo premenila v radost.

21 Žena, kedar rodí, ima žalost, ker je čas nje prišel; ali kedar porodí dete, ne spominja se več britkosti, od radosti, da se je rodil človek na svet.

22 Tako tudi vas sedaj žalost objemlje; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne bo nihče odvzel.

23 In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično resnično vam pravim, da karkoli boste očeta v ime moje prosili, dal vam bo.

24 Doslej niste v ime moje ničesar prosili. Prosite, in prejeli boste, da bo radost vaša dopolnjena.

25 To sem vam povedal v prilikah; ali prišel bo čas, ko vam ne bom več govoril v prilikah, nego vam bom odkrito oznanjeval za očeta.

26 Tisti dan boste v ime moje prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil očeta za vas:

27 Kajti oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga.

28 Izšel sem od očeta, in prišel sem na svet; in zopet zapuščam svet, in grem k očetu.

29 Rekó mu učenci njegovi; Glej, sedaj razločno govoriš, in prilike nobene ne praviš.

30 Sedaj vémo, da vse véš, in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem ti verujemo, da si od Boga izšel.

31 Odgovorí jim Jezus: Ali sedaj verujete?

32 Glej, prišel bo čas, in sedaj je prišel, da se boste razkropili vsak na svojo stran in mene boste samega pustili; pa nisem sam, ker je oče z menoj.

33 To sem vam povedal, da boste mir imeli v meni. Na svetu boste britkost imeli; ali ne bojte se, jaz sem svet premagal.