< Hebrejcem 6 >
1 Zato pustivši začetno besedo Kristusovo obrnimo se k popolnosti, da ne polagamo zopet podstave kesanja od mrtvih dél in vere v Boga,
2 Učnih krstov in pokladanj rók in vstajanja mrtvih in večne sodbe. (aiōnios )
3 In to bodemo storili, ako le Bog privoli.
4 Kajti nemogoče je one, kateri so bili enkrat razsvetljeni in so okusili dar nebeški in deležni postali Duha svetega,
5 In okusili lepo besedo Božjo, in prihodnjega življenja moči, (aiōn )
6 In so odpadli, zopet ponoviti v kesanje, ker zase zopet križajo sina Božjega in zasramujejo.
7 Kajti zemlja, katera je pila dež, ki često nanjo pada, in rodeva koristno zélišče njim, za katere se tudi obdeljuje, dobiva blagoslov od Boga.
8 Ako pa rodeva trnje in osat, malopridna je in prokletju blizu, katere konec je sežganje.
9 Prepričani pa smo za vas, ljubljeni, boljšega in k zveličanju vodéčega, če tudi tako govorimo.
10 Kajti Bog ni krivičen, da bi pozabil dela vašega, in truda ljubezni, katero ste izkazali v imé njegovo, ker ste stregli svetim in še strežete.
11 Želimo pa, da naj vsak izmed vas kaže isto gorečnost v izpolnitev upanja noter do konca,
12 Da ne postanete leni, nego posnemalci njih, ki z vero in stanovitnostjo zadobivajo obljube.
13 Kajti ko je bil Bog Abrahamu obljubil, prisegel je, ker ni imel pri kom večjem priseči, pri sebi samem, govoreč:
14 "Resnično, blagosloveč te bodem blagoslovil in množeč te bodem množil."
15 In tako je po stanovitnosti zadobil obljubo.
16 Ljudje namreč prisezajo pri večjem, in vse oporeke konec jim je v potrjenje prisega;
17 Zato je Bog, hoteč tolikanj bolj dedičem obljube pokazati neizpremenljivost sklepa svojega, posredoval s prisego,
18 Da bi po dveh nespremenljivih rečéh, v katerih ni mogoče, da bi bil Bog lagal, imeli krepko tolažilo kateri pribegamo poprijet se ponujanega tipanja,
19 Katero imamo kakor gotovo in trdno sidro duše, in katero prodira do znotraj pregrinjala,
20 Kamor je predhodnik za nas vstopil Jezus, postavši po redu Melhizedekovem višji duhovnik na vekomaj. (aiōn )
