< Apostolska dela 2 >
1 In ko pride petdeseti dan, bili so vsi ene misli vkupej.
2 Kar vstane šum z neba kakor puhanje silnega vetra, in napolni vso hišo, kjer so sedeli.
3 Ter prikažejo jim se razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sedejo na vsakega od njih.
4 In vsi se napolnijo Duha svetega, in začnó govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
5 Prebivali pa so v Jeruzalemu Judje, možjé pobožni, od vsakega naroda, kteri so pod nebom.
6 Ko se je pa zaslišal ta glas, snide se množica, in groza jih obide; kajti slišal je vsak od njih, da govoré v njegovem jeziku.
7 In zavzemali so se in čudili, govoreč med seboj: Glej, niso li vsi ti, ki govoré, Galilejci?
8 In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo se rodili?
9 Parčani in Medijani in Elamljani, in kteri prebivamo v Mezopotamiji, in pa Judeji in Kapadociji, Pontu in v Aziji,
10 Frigiji in pa Pamfiliji, Egiptu in v straneh Libije, ktera je pri Cireni, in prišelci iz Rima, Judje in pojudeni,
11 Krečani in Arabljani: slišimo, da nam govoré v naših jezikih velika dela Božja.
12 In vsi so se zavzemali, in strmeli so, govoreč eden drugemu: Kaj če to biti?
13 A drugi so se posmehovali, in govorili so: "Sladkega vinca so se napili."
14 Tedaj se vstopi Peter z enajsterimi, in povzdigne glas svoj, in reče jim: Možjé Judje in vsi, kteri prebivate okoli Jeruzalema! to vam bodi na znanje, in poslušajte besede moje.
15 Ti namreč niso, kakor vi menite, pijani, ko je še le tretja ura dné;
16 Nego to je, kar je rečeno po preroku Joelu:
17 "In poslednje dní bo, pravi Bog, izlil bom od duha svojega na vse človeštvo, in prerokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo videli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje.
18 In tudi na hlapce svoje in na dekle svoje bom tiste dní izlil od duha svojega in prerokovali bodo.
19 In pokazal bom čudeže gori na nebu, in znamenja doli na zemlji: kri in ogenj in kajenja dima.
20 Solnce se bo premenilo v temo, in mesec v kri, predno pride véliki in slavni dan Gospodov.
21 In zgodilo se bo, da vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, zveličal se bo."
22 Možjé Izraelci! slišali ste te besede: Jezusa Nazarečana, moža, kterega je Bog potrdil med vami z močmí in čudeži in znamenji, ktera je Bog po njem storil med vami, kakor tudi sami véste,
23 Tega, po posebnem sklepu in previdnosti Božjej izdanega, vzeli ste, in po rokah krivičnikov pribili in umorili;
24 Kterega je Bog obudil, razvezavši vezí smrti, ker ni bilo mogoče, da bi ga bila ona držala,
25 Kajti David pravi za-nj: "Gledal sem Gospoda vedno pred seboj, ker je na desnej strani mene, da ne omahnem.
26 Za to se je oveselilo srce moje, in obradoval se je jezik moj; pa še tudi telo moje bo počivalo v upanji;
27 Ker ne boš pustil duše moje v peklu, in tudi ne boš dal, da bi svetnik tvoj videl trohnenje. (Hadēs )
28 Naznanil si mi pota življenja; napolnil me boš z veseljem pred obličjem svojim."
29 Možjé bratje! naj bo dovoljeno govoriti vam svobodno ob očaku Davidu, da je umrl in pokopan bil, in grob njegov je med nami do tega dné.
30 Prerok torej, in vedoč, da mu je Bog s prisego prisegel, da bo po telesu iz semena ledja njegovega zbudil Kristusa, in ga posadil na prestol njegov:
31 Videl je naprej, in povedal je za vstajenje Kristusovo, da se duša njegova ni pustila v peklu, in tudi telo njegovo ni videlo trohnenja. (Hadēs )
32 Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.
33 Z desnico Božjo torej povišan, in prejemši obljubo svetega Duha od očeta, izlil je to, kar vi sedaj vidite in slišite.
34 Kajti David ni šel gor na nebesa, nego sam pravi: "Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sedí meni na desno,
35 Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje."
36 Za gotovo torej vedi vsa hiša Izraelova, da ga je za Gospoda in Kristusa naredil Bog, tega Jezusa, kterega ste vi križali.
37 Ko so pa to slišali, zbode jih v srce, ter rekó Petru in drugim aposteljnom: Kaj nam je storiti, možjé bratje?
38 Peter jim pa reče: Spokorite se, in krsti naj se vsakdo izmed vas v ime Jezusa Kristusa za odpuščanje grehov; in prejeli boste dar svetega Duha.
39 Kajti za vas je obljuba, in za otroke vaše, in za vse, kteri so daleč, kterekoli bo poklical Gospod Bog naš.
40 In z mnogimi drugimi besedami je pričeval in opominjal jih, govoreč: Otmite se od tega hudobnega roda.
41 Kteri so torej besedo njegovo radi sprejeli, krstili so se; in pridružilo se je tisti dan kake tri tisoči duš.
42 Bili so pa stanovitni v nauku apostolskem in v družbi in v lomljenji kruha in v molitvah:
43 Obšel pa je vsako dušo strah, in veliko čudežev in znamenj se je godilo po aposteljnih.
44 Vsi pa, kteri so verovali, bili so vkupej, in imeli so vse občno,
45 In lastnine in imenja so prodajali, in razdajali so jih vsem, kakor je kdo potreboval.
46 In vsak dan so bili stanovitno ene misli v tempeljnu, in lomili so po hišah kruh, in prejemali so jed z veseljem in priprostim srcem,
47 Hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu. A Gospod je pridajal cerkvi vsak dan teh, kteri so se zveličevali.
