2 Timoteju 1

1 Pavel apostelj Jezusa Kristusa po volji Božji za obljubo življenja v Kristusu Jezusu,

2 Timoteju otroku ljubljenemu: milost, usmiljenje, mir od Boga očeta in Kristusa Jezusa Gospoda našega.

3 Hvaležen sem Bogu, kateremu služim od pradedov v čisti vesti, ker te imam neprestano v spominu v molitvah svojih ponoči in podnevi,

4 Hrepeneč videti te, spominjajoč se solz tvojih, da se napolnim veselja;

5 Ker imam v mislih nelicemersko vero tvojo, katera je bivala najprej v babici tvoji Lojidi in materi tvoji Evniki, preverjen sem pa, da tudi v tebi.

6 Zaradi tega opominjam te, da upihaš blagodar Božji, kateri je v tebi po rók mojih pokladanji.

7 Kajti Bog nam ni dal duha boječnosti, nego moči in ljubezni in strahovanja.

8 Ne sramuj se torej pričanja Gospoda našega, ne mene, jetnika njegovega; nego z evangeljem vred trpi po moči Boga,

9 Kateri je nas rešil in poklical sè svetim poklicem: ne po delih naših, nego po svojem sklepu in milosti, dani nam v Kristusu Jezusu pred večnimi časi; (aiōnios g166)

10 A razodeti sedaj po prihodu rešitelja našega Jezusa Kristusa, kateri je uničil smrt in obelodanil življenje in neminljivost po evangelji,

11 Za katerega sem bil jaz postavljen za glásnika in aposteljna in učitelja poganov;

12 Za tega delj tudi to trpim; toda ni me sram; vem namreč, v koga imam zaupanje, in preverjen sem, da je zmožen hraniti zalogo mojo za tisti dan.

13 Zgled imej zdravih beséd, katere si slišal od mene, v veri in ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu.

14 Dobro zalogo hrani po Duhu svetem, bivajočem v nas.

15 To veš, da so se odvrnili od mene vsi v Aziji, med katerimi je Figél in Hermogén.

16 Usmiljenje daj Gospod hiši Oneziforovi, ker me je mnogokrat oživil in se ni sramoval spon mojih,

17 Nego, ko je bil v Rimu, iskal me je z večjo gorečnostjo in našel.

18 Gospod mu daj usmiljenje najti od Gospoda tisti dan. In koliko je služboval v Efezu, sam bolje veš.