< 2 Timoteju 4 >
1 Rotim torej jaz pred Bogom in Gospodom Jezusom Kristusom, kateri bode kdaj sodil žive in mrtve po prihodu svojem in po kraljestvu svojem,
2 Razglašaj besedo, ne odjenjaj o priliki, nepriliki; svári, kaznuj, opominjaj v vsej potrpežljivosti in uku.
3 Kajti bode čas, ko ne bodo prenašali zdravega uka, nego po lastnem poželenji kopičili si učitelje, ker jih ušesa srbé.
4 In od resnice bodo odvračali ušesa in obračali se k basnim.
5 Ti pa bodi trezen v vsem, trpi, delo opravljaj evangelista, izpolnjuj službo svojo.
6 Kajti jaz bodem skoraj žrtvovan, in ločitve moje čas je blizu.
7 Bojeval sem lepi boj, dopolnil ték, ohranil vero;
8 Že mi je pripravljen venec pravice, katerega mi podelí Gospod tisti dan, pravični sodnik; ne pa meni samo, nego tudi vsem, kateri so ljubili prihod njegov.
9 Prizadeni si, da prideš skoraj k meni.
10 Kajti Dema me je zapustil iz ljubezni do tega sveta, in potoval je v Tesaloniko; Krescent v Galacijo, Tit v Dalmacijo; (aiōn )
11 Luka je sam pri meni. Marka vzemi in pripelji sè seboj, kajti koristen mi je za pomočnika.
12 Tihika pa sem poslal v Efez.
13 Plašč, ki sem ga pustil v Troadi pri Karpu, prinesi gredé, in knjige, zlasti pergamene.
14 Aleksander kovač mi je storil mnogo hudega; povrni mu Gospod po delih njegovih!
15 Njega se tudi tí pazi, ker silno nasprotuje besedam našim.
16 O prvem zagovarjanji mojem ni mi bilo nikogar na strani, nego vsi so me bili zapustili; naj se jim ne všteva!
17 Gospod pa mi je bil na pómoč in ojačil me, da se po meni zvrši oznanilo, in ga čujejo vsi pogani; in otét sem bil levu iz žrela.
18 In otél me bode Gospod vsakega hudega dela in rešil v kraljestvo svoje nebeško; njemu slava na vekov veke! Amen. (aiōn )
19 Pozdravi Prisko in Akvilo, in Onezifora hišo.
20 Erast je ostal v Korintu; Trofima pa sem pustil bolnega v Miletu.
21 Prizadeni si, da prideš pred zimo. Pozdravlja te Evbúl in Pudent in Lin in Klavdija in bratje vsi.
22 Gospod Jezus Kristus z duhom tvojim! Milost z vami! Amen. Timoteju list drugi, prvemu glavarju izvoljenemu občine Efežanske, pisan iz Rima, ko je bil Pavel v drugič pred cesarjem Neronom.
