< 2 Korinčanom 3 >
1 Začinjamo li zopet sami sebe hvaliti? ali potrebujemo, kakor nekteri, priporočilih listov na vas ali od vas?
2 List naš ste vi, vpisan v naših srcih, poznan in bran od vseh ljudî;
3 Kteri se pokazujete, da ste list Kristusov izdan od nas, pisan ne s črnilom, nego z duhom Boga živega, ne na kamenenih pločah, nego na mesenih pločah srca.
4 A zaupanje tako imamo po Kristusu v Boga;
5 Ne da bi bili zmožni sami po sebi izmisliti kaj kakor sami iz sebe, nego je naša zmožnost od Boga;
6 Kteri nas je tudi zmožne storil, da smo služabniki novega zakona, ne črke, nego duha, kajti črka ubija, a duh oživlja,
7 Če je pa služba smrti v črkah vrezana v kamene bila v slavi tako, da niso mogli pogledati sinovi Izraelovi v obličje Mojzesovo za voljo slave obličja njegovega, ktera je minljiva,
8 Kako ne bo mnogo bolje služba duha v slavi?
9 Kajti če je služba obsojenja v slavi, za mnogo bolje je obilna služba pravice v slavi.
10 Ker tudi ni bilo oslavljeno, kar se je oslavilo v tem delu, za voljo prevelike slave.
11 Kajti če je v slavi, kar prestaja, za mnogo bolje je v slavi, kar ostaja.
12 Imajoč torej toliko upanje, veliko zaupnost upotrebljujemo.
13 In ne kakor je Mojzes deval zagrinjalo na svoje obličje, da ne bi videli sinovi Izraelovi konca tega, kar prestaja;
14 Ali obtrdele so njih misli, kajti noter do današnjega dné isto zagrinjalo pri branji starega zakona ostaja neodgrnjeno, ker se v Kristusu odpravlja;
15 Nego do danes, kedar se bere Mojzes, zagrinjalo na njih srcih leži.
16 Kedar se bo pa zgodilo spreobrnjenje k Gospodu, sname se zagrinjalo.
17 A Gospod je duh; kjer je pa duh Gospodov, tam je svoboda.
18 A mi vsi, kteri z odkritim obličjem slavo Gospodovo jasno gledamo, premenjujemo se v ravno tisto podobo iz slave v slavo, kakor od Gospodovega duha.
