< 1 Korinčanom 8 >
1 Za mališke žrtve pa vemo, ker imamo vsi znanje. Znanje napihuje, a ljubezen zbuja pobožnost.
2 Če kdo misli, da kaj ve, nikakor ni spoznal, kako je treba spoznati.
3 Če pa kdo ljubi Boga, ta je spoznan od njega.
4 Za jedenje maliških žrtev torej vemo, da malik ni nič na svetu, in da ni drugega boga razen enega.
5 Kajti če tudi so, kteri se imenujejo bogovi, bodi si na nebu, bodi si na zemlji, (kakor je bogov mnogo in gospodov mnogo, )
6 Ali za nas je eden Bog oče, od kterega je vse in mi v njem; in eden Gospod Jezus Kristus, po kterem je vse in mi po njem.
7 Ali ni v vseh znanja, kajti nekteri v svesti si, da je malik kaj, noter od seh dob, kakor mališke žrtve jedó in njih vest, ker je slaba, skruni se.
8 Jed pa nas ne dela prijetnih pred Bogom; kajti če jemo, nismo nič veči, niti manjši, če ne jemo.
9 Gletje pa, da kako ta vaša oblast ne postane spotika slabim.
10 Kajti če kdo ugleda tebe, kteri imaš znanje, v mališkej cerkvi ležati za mizo, jeli se ne bo njegova vest, ker je slab, zbujala na jedenje maliških žrtev?
11 In pogubil se bo po tvojem znanji ta slabi brat za kterega je Kristus umrl?
12 Tako grešeč zoper brate in bijoč njih slabo vest grešite, zoper Kristusa.
13 Za to če jed pohujšuje brata mojega, ne bom jedel mesa na veke, da si brata ne pohujšam. (aiōn )
