1 Korinčanom 2

1 In jaz, ko sem prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti oznanjevat vam pričevanja Božjega,

2 Kajti nisem sodil, da vem kaj med vami razen Jezusa Kristusa in tega na križ razpetega.

3 In jaz sem v slabosti in v strahu in mnogem trepetu prišel med vas.

4 In govor moj in oznanjevanje moje ni bilo v pregovorljivih besedah človeške modrosti, nego v dokazovanji duha in moči,

5 Da bi vera vaša ne bila v modrosti človeškej, nego v moči Božjej.

6 Ali modrost govorimo, ktera je med popolnimi, a ne modrosti tega veka, niti poglavarjev tega veka, kteri se uničujejo. (aiōn g165)

7 Nego govorimo modrost Božjo v skrivnosti, tisto skrito, ktero je odločil Bog pred vekovi za našo slavo, (aiōn g165)

8 Ktere nikdor izmed poglavarjev tega veka ni spoznal; ker ko bi jo bili spoznali, ne bi bili Gospoda slave na križ razpeli. (aiōn g165)

9 Nego kakor je pisano: "Kar oko ni videlo in uho ni slišalo in v srce človeku ni prišlo, to je pripravil Bog tem, kteri ga ljubijo."

10 Nam pa je Bog razodel po duhu svojem, kajti duh vse preiskuje, tudi globočine Božje.

11 Ker kdo vé izmed ljudi, kaj je v človeku, razen človečji duh, kteri je v njem? Tako tudi nikdor ne ve, kaj je v Bogu, razen Božji duh.

12 Mi pa nismo duha tega sveta prejeli, nego duha, kteri je iz Boga, da vemo, kaj nam je darovano od Boga.

13 Kar tudi govorimo, ne v učenih besedah človečje modrosti, nego v učenih duha svetega, duhovne stvari z duhovnimi primerjaje,

14 Telesni človek pa ne sprejema, kar je od duha Božjega, ker mu je neumnost in ne more umeti, ker se duhovno razsoja,

15 Duhovni pa vse razsoja; a njega samega nikdor ne razsoja.

16 "Ker kdo je spoznal um Gospodov, kteri ga bo podučil?" A mi um Kristusov imamo.