Psalmi 2

1 Zakaj besnijo pogani in ljudstvo domišlja prazno stvar?

2 Kralji zemlje so se usmerili in vladarji se skupaj posvetujejo zoper Gospoda in zoper njegovega maziljenca, rekoč:

3 »Pretrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od sebe.«

4 Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal. Gospod jih bo imel v posmeh.

5 Potem jim bo govoril v svojem besu in jih nadlegoval v svojem bridkem nezadovoljstvu.

6 »Vendarle sem jaz postavil svojega kralja na svoji sveti gori Sion.«

7 Oznanil bom odlok. Gospod mi je rekel: »Ti si moj Sin. Ta dan sem te rodil.

8 Zahtevaj od mene in dal ti bom pogane za tvojo dediščino in najbolj oddaljene kraje zemlje za tvojo posest.

9 Zdrobil jih boš z železno palico, raztreščil jih boš na koščke kakor lončarjevo posodo.«

10 Zatorej bodite sedaj modri, oh vi kralji. Dajte se poučiti, vi sodniki zemlje.

11 Gospodu služite s strahom in veselite se s trepetanjem.

12 Poljubite Sina, da ne bi bil jezen in ne izginete iz poti, ko je njegov bes le malo razvnet. Blagoslovljeni so vsi, ki svoje upanje položijo vanj.