< Matej 21 >
1 In ko so se bližali Jeruzalemu in so prišli do Bétfage pri Oljski gori, je Jezus torej poslal dva učenca,
2 rekoč jima: »Pojdita v vas tam pred vama in nemudoma bosta našla privezano oslico in žrebe z njo. Odvežita ju in ju privedita k meni.
3 In če vama bo katerikoli človek karkoli rekel, mu bosta rekla: ›Gospod ju potrebuje; ‹ in nemudoma ju bo poslal.«
4 Vse to je bilo storjeno, da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, rekoč:
5 »Povejte sionski hčeri: ›Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na oslici in žrebetu, osličjem žrebetu.‹«
6 In učenca sta odšla ter storila, kakor jima je Jezus zapovedal
7 in pripeljala sta oslico ter žrebe in nanju položila svoja oblačila in posadili so ga nanju.
8 Zelo velika množica je svoje obleke razgrnila na pot; drugi pa so odsekali veje iz dreves in jih nastlali po poti.
9 In množice, ki so šle spredaj in te, ki so sledile, so vzklikale, rekoč: »Hozana Davidovemu Sinu: ›Blagoslovljen je, kdor prihaja v Gospodovem imenu. Hozana na višavah.‹«
10 In ko je prišel v Jeruzalem, je bilo vse mesto razdraženo, govoreč: »Kdo je to?«
11 Množica je rekla: »To je Jezus, prerok iz Nazareta v Galileji.«
12 In Jezus je odšel v Božji tempelj in izgnal vse tiste, ki so v templju prodajali in kupovali in prevrnil mize menjalcem denarja in stole tem, ki so prodajali golobice
13 ter jim rekel: »Pisano je: ›Moja hiša naj se imenuje hiša molitve, ‹ toda vi ste jo naredili za brlog razbojnikov.«
14 V templju so prišli k njemu slepi in hromi in jih je ozdravil.
15 Ko so visoki duhovniki in pisarji videli čudovita dela, ki jih je storil in otroke, ki so v templju vzklikali ter govorili: »Hozana Davidovemu Sinu, « so bili hudo nezadovoljni
16 in so mu rekli: »Slišiš, kaj tile govorijo?« Jezus pa jim reče: »Seveda. Mar niste nikoli brali: ›Iz ust otročičev in dojenčkov si izpopolnil hvalo?‹«
17 In zapustil jih je ter odšel iz mesta v Betanijo in tam prenočil.
18 Torej zjutraj, ko se je vrnil v mesto, je postal lačen.
19 In ko je na poti zagledal figovo drevo, je prišel k njemu, pa na njem ni našel nič, razen listja samega in mu rekel: »Naj odslej na tebi nikoli več ne zraste noben sad.« In figovo drevo je takoj ovenelo. (aiōn )
20 Ko so učenci to videli, so se čudili, rekoč: »Kako hitro je figovo drevo ovenelo!«
21 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, povem vam: ›Če imate vero in ne dvomite, ne boste delali samo tega, kar je bilo storjeno figovemu drevesu, temveč tudi, če boste rekli tej gori: ›Bodi odstranjena in vržena v morje, ‹ se bo to zgodilo.‹
22 In vse stvari, katerekoli boste verujoč prosili v molitvi, boste prejeli.«
23 In ko je prišel v tempelj, so k njemu, medtem ko je učil, prišli visoki duhovniki in starešine izmed ljudi ter rekli: »S kakšno oblastjo delaš te stvari? In kdo ti je dal to oblast?«
24 Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi jaz vas bom vprašal eno besedo in če mi jo poveste, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo delam te stvari.
25 Janezov krst, od kod je bil? Iz nebes ali od ljudi?« In med seboj so razpravljali, rekoč: »Če bomo rekli: ›Iz nebes; ‹ nam bo rekel: ›Zakaj mu potem niste verjeli?‹
26 Toda če bomo rekli: ›Od ljudi, ‹ se bojimo množice, kajti Janeza so vsi imeli za preroka.«
27 In odgovorili so Jezusu ter rekli: »Ne moremo povedati.« In rekel jim je: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo delam te stvari.
28 Toda kaj vi mislite? Neki človek je imel dva sinova. In prišel je k prvemu ter rekel: ›Sin, pojdi danes delat v moj vinograd.‹
29 Ta je odgovoril in rekel: ›Nočem, ‹ toda kasneje se je pokesal in odšel.
30 In prišel je k drugemu ter rekel enako. Ta je odgovoril in rekel: › Grem, gospod, ‹ pa ni odšel.
31 Kateri izmed njiju dveh je izvršil voljo svojega očeta?« Povedo mu: »Prvi.« Jezus jim reče: »Resnično, povem vam: ›Da pojdejo davkarji in vlačuge pred vami v Božje kraljestvo.
32 Kajti Janez je prišel k vam po poti pravičnosti, pa mu niste verjeli, toda davkarji in vlačuge so mu verjeli. Vi pa, ko ste to videli, se potem niste pokesali, da bi mu lahko verjeli.‹
33 Poslušajte še eno prispodobo: ›Bil je nek hišni gospodar, ki je zasadil vinograd in ga ogradil naokoli in v njem izkopal vinsko stiskalnico in zgradil stolp in ga prepustil poljedelcem ter odšel v daljno deželo.
34 In ko se je približal čas sadu, je k poljedelcem poslal svoje služabnike, da bi lahko prejeli njegove sadove.
35 Poljedelci pa so njegove služabnike prijeli in enega pretepli in drugega ubili in še enega kamnali.
36 Ponovno pošlje druge služabnike, več kakor prvič, pa so jim storili enako.
37 Toda zadnjega od vseh je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹
38 Toda ko so poljedelci zagledali sina, so si med seboj rekli: ›Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine.‹
39 In zgrabili so ga in ga vrgli iz vinograda in ga usmrtili.
40 Kadar torej pride gospodar vinograda, kaj bo storil tem poljedelcem?‹«
41 Rekli so mu: »Te zlobneže bo bedno uničil, svoj vinograd pa bo prepustil drugim poljedelcem, ki mu bodo povrnili sadove ob svojih pravih obdobjih.«
42 Jezus jim reče: »Mar niste nikoli brali v pismih: ›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu. To je Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?‹
43 Zatorej vam pravim: ›Božje kraljestvo vam bo vzeto in dano narodu, ki prinaša njegove sadove.
44 In kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit. Toda na kogarkoli bo ta padel, tega bo zmlel v prah.‹«
45 In ko so visoki duhovniki in farizeji slišali njegove prispodobe, so zaznali, da je govoril o njih.
46 Toda ko so si prizadevali položiti roke nanj, so se zbali množice, ker so ga imeli za preroka.
