Matej 20

1 »Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je hišni gospodar in je zgodaj zjutraj odšel ven, da najame delavce v svoj vinograd.

2 In ko se je z delavci dogovoril za en kovanec na dan, jih je poslal v svoj vinograd.

3 In odšel je ven okoli tretje ure in videl druge stati brez dela na trgu

4 in jim rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd in karkoli je prav, vam bom dal.‹ In odšli so svojo pot.

5 Ponovno je odšel ven okoli šeste ure in devete ure in storil prav tako.

6 In okoli enajste ure je odšel ven in našel druge stati brez dela in jim reče: ›Zakaj stojite tukaj ves dan brez dela?‹

7 Rekli so mu: ›Ker nas nihče ni najel.‹ Reče jim: ›Pojdite tudi vi v vinograd; in karkoli je prav, to boste prejeli.‹

8 Ko je torej prišel večer, gospodar vinograda reče svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim daj njihovo plačilo ter začni od zadnjih do prvih.‹

9 In ko so prišli tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure, so prejeli vsak [po] en kovanec.

10 Toda ko so prišli prvi, so domnevali, da bi morali prejeti več; pa so prav tako prejeli vsak [po] en kovanec.

11 In ko so to prejeli, so godrnjali zoper hišnega očeta,

12 rekoč: ›Ti zadnji so delali samo eno uro in si jih naredil enake nam, ki smo prenašali breme in vročino dneva.‹

13 Toda enemu izmed njih je odgovoril in rekel: ›Prijatelj, ne delam ti nobene krivice; ali se nisi z menoj dogovoril za en kovanec?‹

14 Vzemi to, kar je tvoje in pojdi svojo pot. Temu zadnjemu bom dal enako kakor tebi.

15 Ali mi ni dovoljeno, da s svojo lastnino storim kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹

16 Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji, kajti veliko je poklicanih, toda malo izbranih.«

17 In ko je šel gor v Jeruzalem, je Jezus na poti vzel dvanajst učencev na stran ter jim rekel:

18 »Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in Sin človekov bo izdan visokim duhovnikom in pisarjem in obsodili ga bodo na smrt

19 in izročili ga bodo poganom v zasmeh in bičanje in da ga križajo in tretji dan bo ponovno vstal.«

20 Tedaj je prišla k njemu mati Zebedejevih otrok s svojima sinovoma, ga oboževala in od njega želela neko stvar.

21 In rekel ji je: »Kaj želiš?« Ona mu reče: »Zagotovi, da bosta lahko ta dva moja sinova, v tvojem kraljestvu, sedela eden na tvoji desni roki, drugi pa na levi.«

22 Toda Jezus je odgovoril in rekel: »Ne veste, kaj prosite. Ali zmoreta piti iz čaše, iz katere bom jaz pil in biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Midva zmoreva.«

23 In jima reče: »Zares bosta pila iz moje čaše in krščena bosta s krstom, s katerim sem jaz krščen. Toda sedeti na moji desni roki in na moji levi, ni moje da dam, temveč bo dano tem, za katere je to pripravljeno od mojega Očeta.«

24 Ko so deseteri to slišali, so bili prevzeti z ogorčenjem zoper ta dva brata.

25 Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: »Vi veste, da princi poganov izvajajo gospostvo nad njimi in oni, ki so veliki, izvajajo oblast nad njimi.

26 Toda med vami naj ne bo tako, temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš sluga,

27 in kdorkoli hoče biti med vami vodja, naj bo vaš služabnik;

28 prav tako tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč da služi in da svoje življenje dá v odkupnino za mnoge.«

29 In ko so odšli iz Jerihe, mu je sledila velika množica.

30 In glej, dva slepa človeka sta sedela ob poti. Ko sta zaslišala, da je šel mimo Jezus, sta zakričala, rekoč: »Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin.«

31 Množica pa ju je oštela, ker bi morala molčati. Toda onadva sta še bolj vpila, rekoč: »Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin.«

32 In Jezus se je ustavil in ju poklical ter rekel: »Kaj želita, da vama storim?«

33 Rekla sta mu: »Gospod, da bi se najine oči lahko odprle.«

34 Jezus je imel torej do njiju sočutje in se dotaknil njunih oči. In njune oči so takoj prejele vid in sta mu sledila.