< Marko 1 >

1 Začetek evangelija Jezusa Kristusa, Božjega Sina, 2 kakor je zapisano v prerokih: »Glej, pošiljam svojega poslanca pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. 3 Glas nekoga, ki kliče v divjini: ›Pripravite Gospodovo pot, izravnajte njegove steze.‹« 4 Janez je krščeval v divjini in oznanjal krst kesanja v odpuščanje grehov. 5 In k njemu je prišla vsa judejska dežela in tisti iz Jeruzalema in vsi so bili po njem krščeni v reki Jordan ter priznavali svoje grehe. 6 In Janez je bil odet s kameljo dlako in s pasom iz usnja okoli svojih ledij; in jedel je kobilice in divji med, 7 in oznanjal, rekoč: »Za menoj prihaja nekdo, močnejši kakor jaz, čigar čevljev jermena nisem vreden, da bi se sklonil in ju odvezal. 8 Zares sem vas krstil z vodo, toda on vas bo krstil s Svetim Duhom.« 9 In pripetilo se je v tistih dneh, da je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in je bil po Janezu krščen v Jordanu. 10 In nemudoma, ko se je vzpenjal iz vode, je zagledal odprta nebesa in Duha, podobnega golobici, spuščati se nadenj, 11 in prišel je glas z neba, rekoč: »Ti si moj ljubljeni Sin, s katerim sem zelo zadovoljen.« 12 In Duh ga je takoj gnal v divjino. 13 In tam, v divjini, je bil štirideset dni skušan od Satana in bil je z divjimi živalmi in angeli so mu stregli. 14 Potem ko je bil torej Janez vtaknjen v ječo, je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal evangelij Božjega kraljestva 15 ter govoril: »Čas je dopolnjen in Božje kraljestvo se je približalo. Pokesajte se in verjemite evangeliju.« 16 Ko je torej hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in njegovega brata Andreja metati mrežo v morje, kajti bila sta ribiča. 17 Jezus jima je rekel: »Pridita za menoj in storil vama bom, da postaneta ribiča ljudi.« 18 In nemudoma sta zapustila svoje mreže ter mu sledila. 19 In ko je odšel malce naprej od tam, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina in njegovega brata Janeza, ki sta bila prav tako na ladji in popravljala svoje mreže. 20 In nemudoma ju je poklical; in zapustila sta svojega očeta Zebedeja z najetimi služabniki na ladji ter odšla za njim. 21 In odšli so v Kafarnáum in nemudoma, na šabatni dan, je vstopil v sinagogo ter učil. 22 In nad njegovim naukom so bili osupli, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast in ne kakor pisarji. 23 In v njihovi sinagogi je bil človek z nečistim duhom, in ta je zakričal, 24 rekoč: »Daj nam mir; kaj imamo opraviti s teboj, ti, Jezus Nazarečan? Ali si prišel, da nas uničiš? Vem, kdo si, Sveti od Boga.« 25 In Jezus ga je oštel, rekoč: »Umolkni in pojdi iz njega.« 26 In ko ga je nečisti duh trgal in zavpil z močnim glasom, je prišel iz njega. 27 In vsi so bili osupli, tako zelo, da so se med seboj spraševali, rekoč: »Kakšna beseda je to? Kakšen novi nauk je to? Kajti z oblastjo ukazuje celó nečistim duhovom in oni ga ubogajo.« 28 In njegov slôves se je takoj razširil po vsem celotnem področju okoli Galileje. 29 In ko so prišli iz sinagoge, so z Jakobom in Janezom nemudoma vstopili v Simonovo in Andrejevo hišo. 30 Toda Simonova tašča je ležala bolna zaradi vročice in takoj so mu povedali o njej. 31 In prišel je ter jo prijel za roko in jo dvignil; in vročica jo je takoj zapustila in jim je stregla. 32 In zvečer, ko je sonce zašlo, so k njemu privedli vse tiste, ki so bili bolni in tiste, ki so bili obsedeni s hudiči. 33 In vse mesto je bilo skupaj zbrano pri vratih. 34 In ozdravil je mnoge, ki so bili bolni zaradi različnih bolezni in izgnal mnogo hudičev; hudičem pa ni dovolil govoriti, ker so ga poznali. 35 In zjutraj, ko je vstal veliko pred dnevom, je odšel ven ter se odpravil na samoten kraj in tam molil. 36 Simon in tisti, ki so bili z njim, pa so sledili za njim. 37 In ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi ljudje te iščejo.« 38 Rekel jim je: »Pojdimo v naslednja mesta, da bom lahko tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.« 39 In po vsej celotni Galileji je oznanjal v njihovih sinagogah ter izganjal hudiče. 40 In k njemu je prišel gobavec, ga rotil in pokleknil navzdol k njemu ter mu rekel: »Če hočeš, me moreš narediti čistega.« 41 In Jezus, prevzet s sočutjem, je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil in mu reče: »Hočem; bodi čist.« 42 In brž, ko je izgovoril, je gobavost takoj odšla od njega in bil je očiščen. 43 In strogo mu je zabičal ter ga nemudoma poslal proč, 44 ter mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, temveč pojdi svojo pot, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje te stvari, ki jih je Mojzes zapovedal, njim v pričevanje.« 45 Toda ta je odšel ven in začel to zelo naznanjati in besedo na široko razglašati, tako da Jezus ni mogel več javno vstopiti v mesto, temveč je bil zunaj na zapuščenih krajih, in k njemu so prihajali iz vsake četrti.

< Marko 1 >