< Marko 8 >

1 V tistih dneh, [ko] je bila množica zelo velika in ni imela nič za jesti, je Jezus poklical k sebi svoje učence in jim rekel: 2 »Sočutje imam do množice, ker so z menoj sedaj že tri dni, pa nimajo ničesar za jesti, 3 in če jih pošljem proč k njihovim lastnim hišam tešče, bodo med potjo oslabeli, kajti številni izmed njih so prišli od daleč.« 4 In njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod lahko človek, tukaj v divjini, te ljudi nasiti s kruhom?« 5 In vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« In rekli so: »Sedem.« 6 In zapovedal je množici, da se usede na tla, in vzel je sedem hlebov ter se zahvalil in prelomil ter dal svojim učencem, da jih postavijo prednje in oni so jih postavili pred množico. 7 In imeli so nekaj majhnih rib, in blagoslovil je ter velel, da jih prav tako postavijo pred njih. 8 Tako so jedli in bili nasičeni; in od odlomkov hrane, ki je ostala, so pobrali sedem košar. 9 In teh, ki so jedli, je bilo okoli štiri tisoč; in poslal jih je proč. 10 In s svojimi učenci je nemudoma vstopil na ladjo ter prišel v dalmanútske kraje. 11 In prišli so farizeji, ter se začeli pričkati z njim in ga skušali in od njega iskali znamenje z neba. 12 In v svojem duhu je globoko vzdihnil in rekel: »Zakaj ta rod išče znamenje? Resnično, povem vam: ›Temu rodu ne bo dano nobeno znamenje.‹« 13 In zapustil jih je ter vstopil na ladjo in ponovno odplul na drugo stran. 14 Učenci so torej pozabili vzeti kruh niti s seboj na ladji niso imeli več kakor en hleb. 15 In naročil jim je, rekoč: »Pazite, varujte se farizejskega kvasa in Herodovega kvasa.« 16 In med seboj so razpravljali, rekoč: » To je zato, ker nimamo kruha.« 17 Ko je Jezus to spoznal, jim reče: »Zakaj razmišljate, ker nimate kruha? Še niste zaznali niti razumeli? Ali imate svoje srce še vedno zakrknjeno? 18 Imate oči, pa ne vidite? Imate ušesa, pa ne slišite? In ali se ne spominjate? 19 Ko sem prelomil pet hlebov med pet tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« 20 »In ko sedem med štiri tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?« In rekli so: »Sedem.« 21 In rekel jim je: »Kako to, da ne razumete?« 22 In pride v Betsajdo, in k njemu privedejo slepega moža in rotili so ga, da se ga dotakne. 23 In z roko je prijel slepega moža in ga odvedel iz mesta in ko je pljunil na njegove oči in svoji roki položil nanj, ga je vprašal, ali karkoli vidi. 24 In ta je pogledal gor ter rekel: »Vidim ljudi kakor drevesa, hodijo.« 25 Nató je svoje roke ponovno položil na njegove oči in ga pripravil, da pogleda gor, in bil je ozdravljen in razločno videl vsakega človeka. 26 In poslal ga je proč k njegovi hiši, rekoč: »Niti ne pojdi v mesto niti tega ne povej nikomur v mestu.« 27 In Jezus je odšel ven ter njegovi učenci, v mesta Cezareje Filipove. Med potjo pa je svoje učence vprašal, rekoč jim: »Kdo ljudje pravijo, da sem jaz?« 28 Odgovorili so: »Janez Krstnik, « toda nekateri pravijo »Elija, « drugi pa: »Eden izmed prerokov.« 29 In reče jim: »Toda kdo vi pravite, da sem jaz?« In Peter odgovori ter mu reče: »Ti si Kristus.« 30 In naročil jim je, da naj nobenemu človeku ne povedo o njem. 31 In začel jih je učiti, da mora Sin človekov pretrpeti mnoge stvari in biti zavrnjen od starešin in od visokih duhovnikov in pisarjev in biti ubit ter po treh dneh ponovno vstati. 32 In ta govor je govoril javno. Peter pa ga je prijel in ga začel oštevati. 33 Toda ko se je obrnil okoli in pogledal na svoje učence, je Petra oštel, rekoč: »Spravi se za menoj, Satan, kajti ne posvečaš se stvarem, ki so Božje, temveč stvarem, ki so od ljudi.« 34 In ko je k sebi poklical množico, skupaj s svojimi učenci, jim je rekel: »Kdorkoli hoče priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ in mi sledi. 35 Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, toda kdorkoli bo izgubil svoje življenje zaradi mene in evangelija, ta isti ga bo rešil. 36 Kajti kaj bo koristilo človeku, če bo pridobil ves svet, izgubil pa svojo lastno dušo? 37 Ali kaj bo dal človek v zamenjavo za svojo dušo? 38 Kdorkoli se bo torej v tem zakonolomnem in grešnem rodu sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval tudi Sin človekov, ko pride v slavi svojega Očeta s svetimi angeli.«

< Marko 8 >