Luka 9
1 Potem je sklical skupaj svoje dvanajstere učence in jim dal moč in oblast nad vsemi hudiči in za ozdravljanje bolezni.
Yesu walabunganya beshikwiya bakendi ne kubapa ngofu shakufunya mishimu yaipa ne kushilika malwashi.
2 In poslal jih je, da oznanjajo Božje kraljestvo in da ozdravljajo bolne.
Lino Yesu walabatuma kuya kukambauka sha Bwami bwakendi Lesa ne kushilika malwashi.
3 Rekel jim je: »Za svoje potovanje ne vzemite ničesar, niti palic, prav tako ne malhe, niti kruha, niti denarja, niti ne imejte vsak po dva plašča.
Walabambileti, “Mutanyamunapo cintu nambi cimo mubulwendo bwenu, mutamanta inkoli, mukopa, cakulya, mali nambi byakufwala bibili.
4 In v katerokoli hišo vstopite, tam ostanite in od tam odidite.
Mwakashika mung'anda moshi bakamutambule cena, mukekale mwepelomo kushikikila busuba mboti mukafume mumushi umo.
5 Kdorkoli vas ne bo sprejel, kadar greste iz tega mesta, si iz svojih stopal otresite prav [ta] prah, v pričevanje proti njim.«
Uko nkweshi bakabule kumutambula, pakufuma mumushi umo, mukalipampe lusuko kumyendo. Ici nicikabe cishibisho kuli endibo.”
6 In odpravili so se in šli skozi mesta in oznanjali evangelij in povsod ozdravljali.
Beshikwiya balenda muminshi yonse, kabaya akukambauka Mulumbe Waina ne kushilika malwashi kuli konse.
7 Torej Herod, vladar četrtinskega dela province, je slišal o vsem, kar je bilo storjeno po njem; in bil je zmeden, zato ker so nekateri rekli, da je bil Janez obujen od mrtvih,
Lino mwami Helode, mpwalanyumfwa byonse byalenshika, walapenga mumoyo pakwinga bantu bambi bali kabambeti, “Uyu ni Yohane lapunduku kufuma kubafu.”
8 in od nekaterih, da se je pojavil Elija in od drugih, da je vstal eden izmed starih prerokov.
Bambi bali kabambeti, “Ni Eliya laboneke kayi, nabambi eti, ni umo wa bashinshimi bakulukulu lapunduku kubafu.”
9 Herod pa je rekel: »Janeza sem jaz obglavil, toda kdo je ta, o katerem slišim takšne stvari?« In želel si je, da bi ga videl.
Helode walambeti, “Yohane ni usa ngondatimbula mutwi, nomba niyani uyu lenshinga bintu ibi mbyondanyumfunga?” Neco wali kayanda kubona Yesu uyo.
10 In apostoli, ko so se vrnili, so mu povedali vse, kar so storili. In vzel jih je in odšel stran, na samo, v zapuščen kraj, ki je pripadal mestu z imenom Betsajda.
Lino mpobabwelela batumwa balamwambila Yesu byonse mbyobalensa. Kufumapo Yesu walaya ne beshikwiya bakendi kuminshi yaku Betisaida.
11 Ko je množica to izvedela, mu je sledila in sprejel jih je ter jim govoril o Božjem kraljestvu in ozdravil te, ki so imeli potrebo po ozdravljenju.
Bantu bangi mpobalanyumfwa balamukonkela uko nkwalaya. Yesu walabatambula, neku bambila sha Bwami bwakendi Lesa, ne kushilika abo bali kabasuni kwambeti babe cena.
12 In ko je dan začel minevati, potem so prišli dvanajsteri ter mu rekli: »Pošlji množico proč, da lahko gredo v mesta in naokoli po deželi ter prenočijo in si preskrbijo živeža, kajti tukaj smo na samotnem kraju.«
Lisuba mpolyalikuba pepi kwibila, beshikwiya bakendi bali likumi ne babili balaya kuli Yesu ne kumwambileti, “Kamubambilani bantu benga muminshi ne misena ili pepi balangole byakulya ne kwakona pakwinga kuno nikucisuwa.”
13 Toda rekel jim je: »Vi jim dajte jesti.« Oni pa so rekli: »Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen, če bi šli in za vse te ljudi kupili hrano.«
Nsombi Yesu walabambileti, “Amwe mubape byakulya.” Beshikwiya bakumbuleti, “Tukute owa shinkwa usanu ne inswi shibili. Lino sena musuni kwambeti tuye tule byakulya byakwana bantu aba?”
14 Kajti bilo jih je okoli pet tisoč mož. In svojim učencem je rekel: »Primorajte jih, da se usedejo v skupine po petdeset.«
Palikuba batuloba bonka bakwana 5,000. Lino Yesu walabambila beshikwiya bakendi eti, “Kamwambilani bantu bekale mumakoto, likoto lya makumi ali asanu.”
15 In storili so tako in vse so primorali sesti.
Beshikwiya balensa mbuli ncobalambilwa.
16 Tedaj je vzel pet hlebov in dve ribi in jih, zroč k nebu, blagoslovil in razlomil in dal učencem, da jih postavijo pred množico.
Yesu walanyamuna shinkwa usanu ne Iswi shibili uto, walalanga kwilu ne kulumba Lesa, walakomona nekupa beshikwiya eti bayabile bantu.
17 In jedli so in vsi so bili nasičeni. In od odlomkov, ki so jim ostali, je bilo nabranih dvanajst košar.
Bantu bonse balalya nekwikuta. Nomba beshikwiya balabwesa byonse byalashalako ku bantu nekwisusha bitundu likumi ne bibili.
18 In pripetilo se je, ko je bil sam in molil, [da] so bili z njim njegovi učenci. In vprašal jih je, rekoč: »Kdo pravi množica, da sem jaz?«
Nabumbi busuba Yesu wali kapaila enka, beshikwiya bakendi naboyo balikuba pepi. Lino walabepusheti, “Sena bantu bangi balambangeti ame njame bani?”
19 Rekli so in odgovorili: »›Janez Krstnik, ‹ toda nekateri pravijo: ›Elija‹ in drugi pravijo, da je vstal eden izmed starih prerokov.«
Balo balakumbuleti, “Bambi balambangeti njamwe Yohane mubatishi. Kayi nabambi balambangeti njamwe Eliya. Kayi nabambi eti njamwe umo wabanshinshimi bakulukulu walapunduka kubafu.”
20 Rekel jim je: »Toda kdo vi pravite, da sem jaz?« Peter mu reče in odgovori: »Kristus od Boga.«
Lino Yesu walabepusheti, “Nomba amwe mukute kwambeti ame njame bani?” Petulo walakumbuleti, “Njamwe Wananikwa wa Lesa.”
21 In strogo jim je naročil in jim ukazal, da te besede ne povedo nobenemu človeku,
Nomba Yesu walakonkomesha beshikwiya kwambeti kabatambila muntu nambi umo makani aya.
22 rekoč: »Sin človekov mora pretrpeti mnoge stvari in biti zavrnjen od starešin in visokih duhovnikov in pisarjev in umorjen bo in tretji dan bo obujen.«
Kayi walambeti, “Mwana Muntu welela kupenshewa ne kukanwa ne bamakulene beshimilumbo ne bamakulene baba Yuda ne beshikwiyisha ba Milawo nibakamukane. Nendi naka shinwe, nsombi busuba bwabutatu nakapunduke kubafu.”
23 Njim vsem pa je rekel: »Če hoče katerikoli človek priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vsak dan vzame svoj križ ter mi sledi.
Kufumapo walambila bonseti, “Namuntu layandanga kunkonkela ame, welela kushiya nekusula bintu byonse busuba ne busuba kunyamuna lusanda lwakendi nekunkonkela.
24 Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, toda kdorkoli hoče izgubiti svoje življenje zaradi mene, ta isti ga bo rešil.
Pakwinga layandanga kupulusha buyumi bwakendi nakabutaye. Nomba uyo latayanga buyumi bwakendi pacebo ca njame, cakubinga nakabucane.
25 Kajti kaj človeku koristi, če si pridobi ves svet, pa izgubi samega sebe ali je zavržen?
Nomba cainapo ni cani na muntu laba ne bintu byonse bili mucishi capanshi cino, nendi ubutaya buyumi bwakendi bwancinencine nambi kubononga?
26 Kajti kdorkoli se bo sramoval mene in mojih besed, njega se bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji lastni slavi in v [slavi] svojega Očeta in svetih angelov.
Palico na muntu unyumfwa insoni pacebo ca maswi akame, neye Mwana Muntu nakamunyufwile insoni pakwisa mubulemu bwakendi ne mubulemu bwa Baishi nebwa bangelo bwaswepa.
27 Toda povem vam po resnici, tam bo nekaj tukaj navzočih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Božjega kraljestva.«
Cakubinga ndamwambilingeti mpobali bambi pano beshi bakabule kufwa kabatana babona Bwami bwa Lesa.”
28 In pripetilo se je okoli osmega dne po teh govorih, da je vzel Petra in Janeza in Jakoba ter odšel gor na goro, da moli.
Mpopalapita masuba asanu ne atatu Yesu mpwalamba makani aya, walamanta Petulo ne Yohane ne Jemusi walaya pa mulundu kuya kupaila.
29 In medtem ko je molil, je bil videz njegovega obličja predrugačen in njegova oblačila so bila bela in sijoča.
Lino mpwalikupaila, ciwa cakendi Yesu calasanduka ne byakufwala byakendi byalabemba tuu.
30 In glej, z njim sta govorila dva moža, ki sta bila Mojzes in Elija.
Popelapo kwalaboneka batuloba babili Mose ne Eliya kabamba ne Yesu.
31 Prikazala sta se v slavi in govorila o njegovem odhodu, ki naj bi ga dovršil v Jeruzalemu.
Balaboneka mubulemu bwa kwilu kayi kabambilana sha palufu lwa Yesu lwakuya kufwila ku Yelusalemu.
32 Toda Peter in ta dva, ki sta bila z njim, so bili obteženi s spanjem. Ko so se zbudili, so videli njegovo slavo in dva moža, ki sta stala z njim.
Lino Petulo ne abo mbwalikuba nabo balikuba mutulo. Nomba mpobalapunduka balabona bulemu bwa Yesu ne bantu babili bemana pepi nendiye.
33 In pripetilo se je, ko sta odšla od njega, da je Peter rekel Jezusu: »Učitelj, dobro je za nas, da smo tukaj. Naredimo tri šotore: enega zate in enega za Mojzesa in enega za Elija, « pa ni vedel, kaj je govoril.
Pacindi mpwalikupansana nabo, Petulo walambila Yesu eti, “Bashikwiyisha, cileni kwambeti tuli pano katwibaka mishasha itatu, umbi wenu, umbi wa Mose, umbi wa Eliya.” Petulo nkalikwishiba ncali kwamba.
34 Medtem ko je tako govoril, je prišel oblak in jih zasenčil in ko so vstopili v oblak, so se prestrašili.
Kacamba, kwalesa likumbi lyabafwekelela. Lino beshikwiya balatina.
35 In iz oblaka je prišel glas, rekoč: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.«
Lino mulikumbi umo mwalanyumfwika liswi lya kwambeti, “Uyu emwaname ndalamusala neco mumunyumfwile!”
36 In ko je glas minil, se je Jezus znašel sam. Oni pa so [to] obdržali zase in v tistih dneh nobenemu človeku niso povedali o teh stvareh, ki so jih videli.
Lino maswi mpwalacileka kunyufwika, beshikwiya balabona Yesu lashala enka. Neco balamwena tonto, kufuma apo baliya kwambilapo muntu nambi umo mbuli ncobalabona.
37 In pripetilo se je, da ga je naslednji dan, ko so prišli dol s hriba, srečalo mnogo ljudi.
Mumene mene Yesu ne beshikwiya bakendi batatu balaseluka pa mulundu, nalyo likoto linene lyabantu lyalakumanina ne Yesu.
38 In glej, mož iz skupine je zavpil, rekoč: »Učitelj, rotim te, poglej na mojega sina, kajti on je moj edini otrok.
Popelapo, muntu umbi wamulikoto ilyo walolobesheti, “Bashikwiyisha, ndamusengengeti munyumfwileko inkumbo uyu emwaname enka ngonkute.
39 In glej, duh ga napada in nenadoma vpije in trga ga, da se ponovno peni in ko ga močno udari, odide od njega.
Ukute mushimu waipa na ulamwikata ukute kakuwa, kayi ne kunyukuma mpaka ufuma lipofu kumulomo. Kayi nkaukute kumulekapo mpaka umulingapo.
40 In rotil sem tvoje učence, da ga izženejo iz njega, pa niso mogli.«
Lino ndanga ndasenge beshikwiya benu eti baufunye, nomba balalilwa.”
41 Jezus pa odgovori in reče: »O neverni in sprevrženi rod, kako dolgo bom še z vami in vas prenašal? Privedi svojega sina sèm.«
Yesu walakumbuleti, “Ha! Bantu babula lushomo, mweshikupindimuna miyeyeyo, nomba ninjikale nenu cindi citali econi? Kamumuletani kuno mwana.”
42 In ko je šele prihajal, ga je hudič vrgel dol ter ga trgal. In Jezus je oštel nečistega duha in ozdravil otroka ter ga ponovno izročil njegovemu očetu.
Mwana uyo mpwalikuya kuli Yesu, mushimu waipa walamuwala panshi ne kumunyukumuna. Nendi Yesu walakalalila mushimu waipa ne kushilika mwana usa. Lino walamubwesha kuli baishi.
43 In vsi so bili osupli nad mogočno Božjo močjo. Toda medtem ko so se vsi čudili ob vseh stvareh, ki jih je Jezus storil, je svojim učencem rekel:
Bantu bonse balakankamana mpobalabona ngofu shinene sha Lesa. Bantu kabacikankamana pa bintu ibyo mbyalensa, Yesu wabambila beshikwiya bakendi eti,
44 »Naj te besede prodrejo v vaša ušesa, kajti Sin človekov bo izročen v človeške roke.«
“Kamunyumfwishisha makani aya ngoti ndimwambile! ame Mwana Muntu ninkayabwe mumakasa abantu.”
45 Toda tega govora niso razumeli in ta je bil skrit pred njimi, da ga niso zaznali in bali so se ga vprašati o tem govoru.
Nsombi balo baliya kwinshiba ncalikwamba pakwinga calikuba casolama nomba baliyawa kwanyumfwishisha. Kayi balatina kumwipusha.
46 Potem je med njimi nastalo razmišljanje, kdo izmed njih naj bi bil največji.
Beshikwiya balatatika kupikishana kwambeti benshibe nomba mukulene niyani pakati pabo.
47 In Jezus, zaznavajoč misel njihovega srca, je vzel otroka ter ga postavil poleg sebe
Lino Yesu walenshiba ncobali kabayeya mumyoyo, walamanta mwana nekumwikalika kulubasu lwakendi.
48 ter jim rekel: »Kdorkoli bo tega otroka sprejel v mojem imenu, sprejema mene in kdorkoli bo sprejel mene, sprejema tistega, ki me je poslal, kajti kdor je najmanjši med vami vsemi, ta isti bo velik.«
Lino walabambileti, “Muntu uliyense welela kutambula mwana mbuli uyu mulina lyakame, latambulu ame. Muntu uliyense ukute kutambula ame latambulunga uyo walantuma, pakwinga uyo ngomwasula pakati penu emukulene.”
49 In Janez je odgovoril ter rekel: »Učitelj, nekoga smo videli v tvojem imenu izganjati hudiče in smo mu prepovedali, ker ne hodi skupaj z nami.«
Lino Yohane walambeti, “Amwe beshikwiyisha, twabona muntu umbi nkafunya mishimu yaipa mulina lyenu, nomba twamukanisha pakwinga nte wa mulikoto lyetu.”
50 Toda Jezus mu je rekel: »Ne prepovejte mu, kajti kdor ni proti nam, je za nas.«
Yesu walamwambileti, “Mutamukanisha, pakwinga uyo labulunga kutotekeshana nenjamwe uli kulubasu lwenu.”
51 In pripetilo se je, ko je prišel čas, da naj bi bil sprejet gor, se je on neomajno odločil, da gre v Jeruzalem
Lino mpocalashika cindi cakwambeti Yesu enga kwilu, walayeya kuya ku Yelesalemu.
52 in pred svojim obrazom je poslal poslance in ti so šli ter vstopili v vas Samarijanov, da pripravijo zanj.
Walatuma batumwa kuntangu kwakendi abo balaya kuya kwingila mumunshi wa Samaliya kwambeti bamubambile busena.
53 Oni pa ga niso sprejeli, ker je bil njegov obraz, kakor da hoče iti v Jeruzalem.
Bantu ba mumunshi uyo baliyawa kumutambula pakwinga walikaya ku Yelusalemu.
54 In ko sta njegova učenca, Jakob in Janez, to videla, sta rekla: »Gospod, hočeš, da ukaževa ognju, da pride dol z neba in jih pogoltne, kakor je storil Elija?«
Lino beshikwiya ba Yesu, Jemusi ne Yohane, mpobalabona balambeti, “Mwami, sena nkatwela kwambeti tukuwe mulilo ufume kwilu wise wononge bantu aba?”
55 Toda on se je obrnil in ju oštel ter rekel: »Vidva ne vesta, iz kakšne vrste duha sta.
Yesu walacebuka ne kubakalalila beshikwiya.
56 Kajti Sin človekov ni prišel, da pokonča človeška življenja, temveč, da jih reši.« In odšli so v drugo vas.
Popelapo bonse balanyamuka balaya kumunshi umbi.
57 In pripetilo se je, ko so šli po poti, da mu je nek človek rekel: »Gospod, sledil ti bom, kamorkoli greš.«
Mpobalikuya munshila, muntu umbi walambila Yesu eti, “Nindimukonkelenga kuli konse nkweshi mwenganga.”
58 In Jezus mu je rekel: »Lisice imajo luknje in ptice neba imajo gnezda, toda Sin človekov nima kam nasloniti svoje glave.«
Yesu walamukumbuleti, “Bamwaba bakute mishima, kayi ne bikeni bikute bisangala, lino Mwana Muntu liyawa pakona.”
59 In drugemu je rekel: »Sledi mi.« Vendar je ta rekel: »Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem svojega očeta.«
Panyuma pakendi Yesu walambila naumbi eti, “Unkokele.” Nsombi nendi muntu uyo walambeti, “Mwami tanshika munsuminishe njenga mbike bata.”
60 Jezus mu je rekel: »Naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.«
Yesu walakumbuleti, “Leka bafwa babike bafu banabo, nsombi obe koya ukambauke sha Bwami bwa Lesa.”
61 Prav tako je rekel drugi: »Gospod, sledil ti bom, toda naj grem najprej in se poslovim od teh, ki so doma v moji hiši.«
Naumbi muntu walambeti, “Nindimukonkele Mwami, lino tanguna nje ndaye kung'anda yakame.”
62 In Jezus mu je rekel: »Nihče, ki svojo roko položi na plug in gleda nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.«
Yesu walakumbuleti, “Muntu atatika kulima ne ngombe, kayi nkacebuku kunyuma, Lesa liya nendi incito mu Bwami bwakendi.”
