Luka 8

1 In pripetilo se je potem, da je šel skozi vsako mesto in vas in oznanjal ter prikazoval vesele novice Božjega kraljestva in z njim so bili dvanajsteri 2 in neke ženske, ki so bile ozdravljene od zlih duhov in slabotnosti, Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudičev 3 in Joana, žena Herodovega oskrbnika Husa ter Suzana in mnoge druge, ki so mu služile iz svojega imetja. 4 In ko je bilo skupaj zbranih veliko ljudi in so prišli k njemu iz vsakega mesta, je spregovoril s prispodobo: 5 „Sejalec je šel sejat svoje seme in ko je sejal, je nekaj padlo poleg poti in to je bilo pomendrano in požrla ga je perjad neba. 6 In nekaj je padlo na skalo in takoj, ko je pognalo, je ovenelo, ker mu je primanjkovalo vlage. 7 In nekaj je padlo med trnje in trnje je pognalo z njim ter ga zadušilo. 8 Drugo pa je padlo na dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad.“In ko je povedal te besede, je zaklical: „Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša.“ 9 Njegovi učenci pa so ga vprašali, rekoč: „Kaj bi bila ta prispodoba?“ 10 In rekel je: „Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, toda drugim v prispodobah; da z gledanjem ne bi mogli videti in s poslušanjem ne bi mogli razumeti. 11 Torej prispodoba je ta: ‚Seme je Božja beseda. 12 Tisti ob poti so tisti, ki slišijo, potem pride hudič in iz njihovih src odvzema besedo, da ne bi verjeli in ne bi bili rešeni. 13 Tisti na skali so tisti, ki, ko slišijo, z radostjo sprejmejo besedo; in ti nimajo korenine, ki nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa padejo stran. 14 In to, kar je padlo med trnje, so tisti, ki, ko so slišali, gredo naprej in so zadušeni s skrbmi in bogastvi in užitki tega življenja in nobenega sadu ne privedejo do zrelosti. 15 Toda to, na dobri zemlji, so tisti, ki so z iskrenim in dobrim srcem slišali besedo, jo obdržali in s potrpežljivostjo prinašajo sad.‘ 16 ‚Nihče, ko je prižgal svetilko, je ne pokrije s posodo ali jo postavi pod posteljo, temveč jo postavi na svečnik, da tisti, ki vstopajo noter, lahko vidijo svetlobo. 17 Kajti nič ni skrito, kar ne bo razodeto, niti ni nobena stvar skrita, da se ne bo izvedela in postala znana.‘ 18 Pazite torej kako poslušate: kajti kdorkoli ima, njemu bo dano; kdorkoli pa nima, bo od njega vzeto celó to, kar se mu zdi, da ima.“ 19 Tedaj so prišli k njemu njegova mati in njegovi bratje, pa zaradi gneče niso mogli priti do njega. 20 In povedano mu je bilo po nekom, ki je rekel: „Tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti.“ 21 In odgovoril je ter jim rekel: „Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo Božjo besedo in jo izvršujejo.“ 22 Pripetilo se je torej na neki dan, da je s svojimi učenci odšel na ladjo in jim rekel: „Pojdimo preko, na drugo stran jezera.“In so odrinili. 23 Toda ko so jadrali, je zaspal. Dol na jezero pa je prišel vetroven vihar in bili so napolnjeni z vodo in v nevarnosti. 24 In prišli so k njemu ter ga zbudili, rekoč: „Učitelj, učitelj, mi ginemo.“Potem je vstal, oštel veter in besnenje vode, in ponehala sta in bil je mir. 25 Rekel jim je: „Kje je vaša vera?“In prestrašeno začudeni so drug drugemu govorili: „Kakšne vrste človek je to! Kajti ukazuje celó vetrovom in vodi in so mu pokorni.“ 26 In prispeli so v Géraško deželo, ki je na drugi strani, nasproti Galileji. 27 In ko je šel naprej v deželo, ga je tam zunaj mesta srečal neki mož, ki je imel dolgo časa hudiče in ni nosil oblačil niti ni prebival v nobeni hiši, temveč v grobnicah. 28 Ko je zagledal Jezusa, je zavpil in padel dol pred njim ter z močnim glasom rekel: „Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, ti Sin od Boga najvišjega? Rotim te, ne muči me.“ 29 (Kajti nečistemu duhu je ukazal, da pride iz tega človeka. Kajti ta ga je pogosto zgrabil in bil je držan zvezan z verigami in okovi, pa je prelomil vezi in po hudiču je bil gnan v divjino.) 30 In Jezus ga je vprašal, rekoč: „Kako ti je ime?“In ta je rekel: „Legija, “ker je vanj vstopilo mnogo hudičev. 31 In rotili so ga, da jim ne bi ukazal oditi ven, v brezno. (Abyssos g12) 32 Tam pa je bila čreda mnogih svinj, ki so se pasle na gori in rotili so ga, naj jim dovoli vstopiti vanje. In on jim je dovolil. 33 Tedaj so hudiči odšli iz človeka in vstopili v svinje in čreda je silovito stekla navzdol po strmini v jezero in so se zadušile. 34 Ko so tisti, ki so jih hranili, videli kaj je bilo storjeno, so pobegnili in odšli ter to povedali v mestu in na deželi. 35 Potem so odšli ven, da vidijo kaj je bilo storjeno in prišli so k Jezusu in našli človeka, iz katerega so odšli hudiči, sedečega pri Jezusovih stopalih, oblečenega in pri zdravi pameti, in bili so prestrašeni. 36 Tisti, ki so to videli, so jim povedali tudi na kakšen način je bil ta, ki je bil obseden s hudiči, ozdravljen. 37 Potem ga je celotna množica naokoli iz Géraške dežele rotila, naj odide od njih, kajti bili so prevzeti z velikim strahom, on pa je odšel gor na ladjo in se ponovno vrnil nazaj. 38 Torej mož, iz katerega so izšli hudiči, ga je rotil, da bi bil lahko z njim, toda Jezus ga je poslal proč, rekoč: 39 „Vrni se k svoji lastni hiši in pokaži, kako velike stvari ti je storil Bog.“In ta je odšel svojo pot ter po vsem mestu razglašal kako velike stvari mu je storil Jezus. 40 In pripetilo se je, ko se je Jezus vrnil, da ga je množica veselo sprejela, kajti vsi so ga pričakovali. 41 In glej, tja je prišel mož, po imenu Jaír in bil je vladar sinagoge in ta je padel dol k Jezusovim stopalom ter ga rotil, da bi prišel v njegovo hišo, 42 kajti imel je eno samo hčer, staro okoli dvanajst let in ta je umirala. Toda, ko je šel, je množica pritiskala nanj. 43 In ženska, ki je dvanajst let imela težave s krvjo, ki je ves svoj dohodek potrošila za zdravnike niti je nihče ni mogel ozdraviti, 44 je prišla za njim ter se dotaknila roba njegove obleke in njena težava s krvjo se je takoj ustavila. 45 In Jezus je rekel: „Kdo se me je dotaknil?“Ko so vsi zanikali, so Peter in tisti, ki so bili z njim, rekli: „Učitelj, množica te preriva in pritiska, ti pa praviš: ‚Kdo se me je dotaknil?‘“ 46 Jezus je rekel: „Nekdo se me je dotaknil, kajti zaznal sem, da je iz mene šla moč.“ 47 In ko je ženska videla, da ni bila skrita, je trepetajoč prišla in padla dol pred njim. Pred vsemi ljudmi mu je priznala, zaradi kakšnega razloga se ga je dotaknila in kako je bila takoj ozdravljena. 48 In rekel ji je: „Hči, bodi dobro potolažena, tvoja vera te je ozdravila, pojdi v miru.“ 49 Medtem ko je še govoril, pride tja nekdo iz hiše vladarja sinagoge in mu reče: „Tvoja hči je mrtva, ne nadleguj Učitelja.“ 50 Ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril, rekoč: „Ne boj se, samo veruj in ozdravela bo.“ 51 In ko je prišel v hišo, nobenemu človeku ni dovolil vstopiti noter, razen Petru, Jakobu in Janezu ter očetu in materi deklice. 52 In vsi so jokali ter jo objokovali, toda rekel je: „Ne jokajte. Ona ni mrtva, temveč spi.“ 53 Oni pa so se mu smejali do norčevanja, ker so vedeli, da je bila mrtva. 54 In vse jih je postavil ven, jo prijel za roko in jo poklical, rekoč: „Deklica, vstani.“ 55 In njen duh je ponovno prišel in nemudoma je vstala in ukazal je, naj ji dajo jesti. 56 In njena starša sta bila osupla, toda naročil jima je, naj nobenemu človeku ne povesta, kaj se je zgodilo.