< Luka 24 >
1 Torej na prvi dan tedna so zelo zgodaj zjutraj prišle k mavzoleju in nosile dišave, ki so jih pripravile in nekatere druge z njimi.
2 Našle pa so kamen odvaljen od mavzoleja.
3 In vstopile so vanj, pa niso našle telesa Gospoda Jezusa.
4 In pripetilo se je, medtem ko so bile glede tega zelo zmedene, glej, dva moža sta stala poleg njih v sijočih oblekah
5 in medtem ko so bile prestrašene in so svoje obraze sklonile k zemlji, sta jim rekla: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?
6 Njega ni tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji,
7 rekoč: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi in biti križan ter tretji dan ponovno vstati.‹«
8 In spomnile so se njegovih besed
9 ter se vrnile od mavzoleja in vse te stvari povedale enajsterim ter vsem ostalim.
10 Bile so Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati ter druge ženske, ki so bile z njimi, ki so te stvari povedale apostolom.
11 Njihove besede pa so se jim zdele kakor prazno opravljanje in jim niso verjeli.
12 Potem je vstal Peter in stekel k mavzoleju. In sklonjen dol je zagledal lanene trakove, položene posebej, ter odšel in se v sebi spraševal o tem, kar se je pripetilo.
13 In glej, dva izmed njih sta tega istega dne odšla proti vasi, z imenom Emavs, ki je bila okoli šestdeset dolžin brazd od Jeruzalema.
14 In skupaj sta se pogovarjala o vseh teh stvareh, ki so se zgodile.
15 In pripetilo se je, medtem ko sta se skupaj posvetovala in razpravljala, da se je približal sam Jezus in šel z njima.
16 Vendar so bile njune oči zadržane, da ga ne bi spoznala.
17 On pa jima je rekel: »Kakšne vrste pogovori so to, ki jih imata drug z drugim, medtem ko hodita in sta žalostna?«
18 Eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, pa mu odgovori in reče: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi izvedel stvari, ki so se v teh dneh tam zgodile?«
19 In rekel jima je: »Katere stvari?« In rekla sta mu: »Glede Jezusa Nazarečana, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi, pred Bogom in vsemi ljudmi
20 in kako so ga visoki duhovniki in naši vladarji izročili, da bi bil obsojen na smrt in ga križali.
21 Toda mi smo zaupali, da je bil on tisti, ki naj bi odkupil Izraela; in poleg vsega tega je danes tretji dan, odkar so se te stvari zgodile.
22 Da, in nekatere ženske, prav tako iz naše skupine, ki so bile zgodaj pri mavzoleju, so nas osupnile.
23 In ko niso našle njegovega telesa, so prišle, rekoč, da so prav tako videle videnje angelov, ki sta rekla, da je bil živ.
24 In nekateri izmed teh, ki so bili z nami, so odšli k mavzoleju in našli točno takó, kakor so rekle ženske, toda njega niso videli.«
25 Potem jima je rekel: »Oh bedaka in počasnega srca za verovanje vsega, kar so govorili preroki.
26 Ali ni moral Kristus pretrpeti te stvari in vstopiti v svojo slavo?«
27 In začel je pri Mojzesu in vseh prerokih ter jima v vseh pismih pojasnil besede glede njega samega.
28 In približali so se blizu k vasi, kamor sta šla, on pa je storil, kakor da bo odšel dalje.
29 Vendar sta ga primorala, rekoč: »Ostani z nama, kajti blizu večera je in dan je davno minil.« In odšel je noter, da ostane z njima.
30 In pripetilo se je, medtem ko je z njima sedel pri hrani, [da] je vzel kruh in ga blagoslovil in prelomil ter jima dal.
31 In njune oči so bile odprte in sta ga spoznala, on pa je izginil iz njunega pogleda.
32 In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo znotraj naju, medtem ko je z nama govoril po poti in medtem ko nama je odpiral pisma?«
33 In vstala sta še isto uro in se vrnila v Jeruzalem in našla skupaj zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi,
34 govoreče: »Gospod je bil resnično obujen in se prikazal Simonu.«
35 In povedala sta, kakšne stvari so se zgodile na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
36 In ko sta tako govorila, je sam Jezus stal v njihovi sredi in jim reče: »Mir vam bodi.«
37 Toda bili so prestrašeni in zgroženi in domnevali so, da so videli duha.
38 Rekel jim je: »Zakaj ste zaskrbljeni? In zakaj v vaših srcih vstajajo misli?
39 Poglejte moje roke in moja stopala, da sem to jaz sam. Potipajte me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«
40 In ko je tako govoril, jim je pokazal svoje roke in svoja stopala.
41 In medtem ko zaradi radosti niso verjeli ter se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kaj hrane?«
42 In dali so mu kos pečene ribe in od satovja.
43 In vzel je to ter pred njimi pojedel.
44 In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih govoril, medtem ko sem bil še z vami, da se morajo izpolniti vse stvari, ki so bile glede mene zapisane v Mojzesovi postavi in v prerokih in v psalmih.«
45 Tedaj jim je odprl njihov razum, da so lahko razumeli pisma
46 in jim rekel: »Tako je pisano in tako se je Kristusu spodobilo trpeti in tretji dan vstati od mrtvih,
47 in da bi se kesanje ter odpuščanje grehov oznanjalo v njegovem imenu med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu.
48 In vi ste priče teh stvari.
49 In glejte, nad vas pošiljam obljubo svojega Očeta, toda ostanite v jeruzalemskem mestu, dokler ne boste opremljeni z močjo od zgoraj.«
50 In odvedel jih je ven, prav do Betanije in povzdignil svoje roke in jih blagoslovil.
51 In medtem ko jih je blagoslavljal, se je pripetilo, [da] je bil ločen od njih in odnesen gor v nebo.
52 In oni so ga oboževali in se z veliko radostjo vrnili v Jeruzalem
53 in bili so nenehno v templju in hvalili in blagoslavljali Boga. Amen.
