Luka 24
1 Torej na prvi dan tedna so zelo zgodaj zjutraj prišle k mavzoleju in nosile dišave, ki so jih pripravile in nekatere druge z njimi.
Sibꞌalaj aqꞌabꞌ xebꞌe ri ixoqibꞌ pa ri nabꞌe qꞌij rech ri wuq qꞌij, xoꞌpan kꞌu chuchiꞌ ri muqbꞌal. Xkikꞌam bꞌik ri kꞌokꞌalaj taq kunabꞌal ri kiyakom kanoq.
2 Našle pa so kamen odvaljen od mavzoleja.
Kꞌa te xkilo esatal kan ri abꞌaj chuchiꞌ ri muqbꞌal.
3 In vstopile so vanj, pa niso našle telesa Gospoda Jezusa.
Are kꞌu xoꞌk bꞌik, man xkiriq ta ri ubꞌaqil ri Ajawxel Jesús.
4 In pripetilo se je, medtem ko so bile glede tega zelo zmedene, glej, dva moža sta stala poleg njih v sijočih oblekah
Are kꞌu tajin kakitzijoj rij ri xkꞌulmatajik, xaq kꞌa teꞌ xetakꞌatobꞌ e kebꞌ achyabꞌ kachuplin ri katzꞌyaq.
5 in medtem ko so bile prestrašene in so svoje obraze sklonile k zemlji, sta jim rekla: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?
Xkixiꞌj kꞌu kibꞌ ri ixoqibꞌ, xexukiꞌk xkiya ri kipalaj pa ri ulew, ri achyabꞌ kꞌut xkibꞌij chike: ¿Jas che kitzukuj ri Kꞌaslik chikixoꞌl ri kaminaqibꞌ?
6 Njega ni tukaj, temveč je bil obujen. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji,
Man kꞌo ta waral, xkꞌastaj uwach, naꞌtaj chiꞌwe ri xubꞌij chiꞌwe are kꞌo na iwukꞌ je laꞌ pa Galilea:
7 rekoč: ›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi in biti križan ter tretji dan ponovno vstati.‹«
“Ri uKꞌojol ri Achi kajach na pa kiqꞌabꞌ ri achyabꞌ aꞌjmakibꞌ, karip xuqujeꞌ na, churox qꞌij kꞌut kakꞌastaj na uwach.”
8 In spomnile so se njegovih besed
Are jewaꞌ xkito, xnaꞌtaj kꞌu chike ri utzij ri Jesús.
9 ter se vrnile od mavzoleja in vse te stvari povedale enajsterim ter vsem ostalim.
Are xetzalij loq, xiltaj kan ri muqbꞌal kumal, xkitzijoj ronojel ri xkilo, chike ri e lajuj, xuqujeꞌ chike konojel ri e kꞌo chilaꞌ.
10 Bile so Marija Magdalena in Joana in Marija, Jakobova mati ter druge ženske, ki so bile z njimi, ki so te stvari povedale apostolom.
Are waꞌ ri ixoqibꞌ ri xeꞌkisolij ri muqbꞌal: ri María Magdalena, ri Juana, ri María unan ri Jacobo, xuqujeꞌ nikꞌaj ixoqibꞌ chik.
11 Njihove besede pa so se jim zdele kakor prazno opravljanje in jim niso verjeli.
Are kꞌu ri tijoxelabꞌ man xkikoj taj ri xbꞌix chike, pa kikꞌuꞌx chi xaq kikonal ri ixoqibꞌ.
12 Potem je vstal Peter in stekel k mavzoleju. In sklonjen dol je zagledal lanene trakove, položene posebej, ter odšel in se v sebi spraševal o tem, kar se je pripetilo.
Ri Pedro kaxikꞌanik, xeꞌek pa ri muqbꞌal, xqet chuxukut. Are xkꞌayik, xwiꞌ kꞌo kan ri atzꞌyaq rech lino, ri xbꞌalqꞌotix wi ri Jesús. Kamayijan kꞌut, xtzalij cho rachoch rumal ri xkꞌulmatajik.
13 In glej, dva izmed njih sta tega istega dne odšla proti vasi, z imenom Emavs, ki je bila okoli šestdeset dolžin brazd od Jeruzalema.
Pa we qꞌij riꞌ e bꞌenaq pa ri bꞌe kebꞌ chike ri tijoxelabꞌ. Bꞌenam ke pa jun alaj tinimit ubꞌiꞌ Emaús, julajuj kilómetros uxoꞌl rukꞌ ri tinimit Jerusalén.
14 In skupaj sta se pogovarjala o vseh teh stvareh, ki so se zgodile.
Are kakitzijoj rij ri xkꞌulmataj pa ri tinimit Jerusalén.
15 In pripetilo se je, medtem ko sta se skupaj posvetovala in razpravljala, da se je približal sam Jezus in šel z njima.
Tajin kꞌu kakitzijoj rij are xqet ri Jesús, xuchapleꞌj bꞌinem kukꞌ.
16 Vendar so bile njune oči zadržane, da ga ne bi spoznala.
Man xkichꞌobꞌ ta kꞌu uwach rumal cher tzꞌapital ri kibꞌoqꞌoch.
17 On pa jima je rekel: »Kakšne vrste pogovori so to, ki jih imata drug z drugim, medtem ko hodita in sta žalostna?«
Xukꞌot kꞌu kichiꞌ, xubꞌij: ¿Jas ri tajin kitzijoj la rij? Ri e tijoxelabꞌ xetakꞌiꞌ, xkichiqibꞌa ri kipalaj pa ri ulew.
18 Eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, pa mu odgovori in reče: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi izvedel stvari, ki so se v teh dneh tam zgodile?«
Jun chike ri tijoxelabꞌ ubꞌiꞌnam Cleofas xubꞌij che: ¿La xaq xwi ri at, ri at solinel pa ri tinimit Jerusalén, ri man xawetaꞌmaj ta ri xkꞌulmatajik?
19 In rekel jima je: »Katere stvari?« In rekla sta mu: »Glede Jezusa Nazarečana, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi, pred Bogom in vsemi ljudmi
Ri Jesús xuta chike: ¿Jas kꞌu riꞌ ri xkꞌulmatajik? Are ri Jesús aj Nazaret, jun qꞌalajisal utzij ri Dios, sibꞌalaj kwinel che nimaq taq chak, xuqujeꞌ sibꞌalaj utz ri katzijon cho ri Dios xuqujeꞌ chkiwach ri winaq.
20 in kako so ga visoki duhovniki in naši vladarji izročili, da bi bil obsojen na smrt in ga križali.
Are kꞌu ri e qꞌatal taq qatzij, xuqujeꞌ ri e kꞌamal taq kibꞌe ri e chꞌawenelabꞌ cho ri Dios pa kiwiꞌ ri winaq xkijacho rech kaqꞌat tzij puꞌwiꞌ, rech kakamisaxik xuqujeꞌ rech karipik.
21 Toda mi smo zaupali, da je bil on tisti, ki naj bi odkupil Izraela; in poleg vsega tega je danes tretji dan, odkar so se te stvari zgodile.
Kuꞌl kꞌu qakꞌuꞌx uj chi areꞌ kakolow ri qatinimit Israel, xeꞌ kꞌu oxibꞌ qꞌij ri xbꞌantaj we kꞌulmatajem riꞌ.
22 Da, in nekatere ženske, prav tako iz naše skupine, ki so bile zgodaj pri mavzoleju, so nas osupnile.
E kꞌo xuqujeꞌ e nikꞌaj e qachiꞌl ixoqibꞌ ri xebꞌe pa ri muqbꞌal che we aqꞌabꞌil riꞌ, xilkitzijoj kꞌu ri mayijabꞌal jastaq chaqe.
23 In ko niso našle njegovega telesa, so prišle, rekoč, da so prav tako videle videnje angelov, ki sta rekla, da je bil živ.
Man xkiriq ta ri ubꞌaqil ri Jesús, xaq xwi xkitzijoj chaqe chi xkikꞌut kibꞌ jujun angelibꞌ chkiwach, xkibꞌij chike chi ri Jesús kꞌaslik.
24 In nekateri izmed teh, ki so bili z nami, so odšli k mavzoleju in našli točno takó, kakor so rekle ženske, toda njega niso videli.«
E kꞌo chi kꞌu nikꞌaj e qachiꞌl ri xebꞌe pa ri muqbꞌal, xeꞌkiriqaꞌ jetaq ri xulkibꞌij ri qachiꞌl ixoqibꞌ chaqe, xa kꞌu man xkil ta uwach ri Jesús.
25 Potem jima je rekel: »Oh bedaka in počasnega srca za verovanje vsega, kar so govorili preroki.
Ri Jesús xubꞌij chike: Sibꞌalaj maj iwetaꞌmabꞌal, xuqujeꞌ sibꞌalaj kakabꞌalaj ikꞌuꞌx, chukojik ronojel ri xkibꞌij kan ri e qꞌalajisal taq utzij ri Dios.
26 Ali ni moral Kristus pretrpeti te stvari in vstopiti v svojo slavo?«
¿La man kꞌu choqꞌaqꞌ na kuriq taq waꞌ we kꞌax riꞌ, ri Cristo are majaꞌ kok pa ri rajawarem?
27 In začel je pri Mojzesu in vseh prerokih ter jima v vseh pismih pojasnil besede glede njega samega.
Xuchapleꞌj kꞌu utzijoxik rij ri bꞌiꞌtal loq chirij kumal ri e qꞌalajisal taq rech ri utzij ri Dios, xuchapleꞌj la rukꞌ ri Moisés xuqujeꞌ konojel ri e qꞌalajisal taq rech ri utzij ri Dios, ri kitzꞌibꞌam loq pa ri uchoch wuj.
28 In približali so se blizu k vasi, kamor sta šla, on pa je storil, kakor da bo odšel dalje.
Are xenaqajin che ri leꞌaj ri kekanaj wi kan ri tijoxelabꞌ, ri Jesús xujaluj chi naj ri keꞌ wi na.
29 Vendar sta ga primorala, rekoč: »Ostani z nama, kajti blizu večera je in dan je davno minil.« In odšel je noter, da ostane z njima.
Ri tijoxelabꞌ kꞌut xkibꞌij che: Xeꞌ le qꞌij, chatkanaj kan qukꞌ, kok aqꞌabꞌ chawe. Xaq jeriꞌ xkanaj kan kukꞌ.
30 In pripetilo se je, medtem ko je z njima sedel pri hrani, [da] je vzel kruh in ga blagoslovil in prelomil ter jima dal.
Are e kꞌo puꞌwiꞌ ri mexa, xukꞌam ri kaxlan wa, xutewechiꞌj, xupirij, kꞌa te riꞌ xujach chike.
31 In njune oči so bile odprte in sta ga spoznala, on pa je izginil iz njunega pogleda.
Xjaqataj kꞌu ri kibꞌoqꞌoch, xkichomaj kꞌu uwach, xaq kꞌu kꞌa teꞌ xsachik.
32 In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo znotraj naju, medtem ko je z nama govoril po poti in medtem ko nama je odpiral pisma?«
Kakibꞌij kꞌu chibꞌil taq kibꞌ: ¿La chi man kaqꞌaqꞌan ri qanimaꞌ are tajin katzijon la qukꞌ pa ri bꞌe chirij ri uchoch wuj?
33 In vstala sta še isto uro in se vrnila v Jeruzalem in našla skupaj zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi,
Aninaq xewaꞌjilik, xetzalij loq pa Jerusalén, chilaꞌ xuleꞌkiriqa wi ri e julajuj tijoxelabꞌ, kimulim kibꞌ, xuqujeꞌ ri e winaq ri e kꞌo kukꞌ.
34 govoreče: »Gospod je bil resnično obujen in se prikazal Simonu.«
Ri e julajuj xkibꞌij che: Qas xkꞌastaj wi ri Ajawxel, xukꞌut ribꞌ cho ri Simón.
35 In povedala sta, kakšne stvari so se zgodile na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Ri e kebꞌ tijoxelabꞌ kꞌut xkitzijoj jas ri xkꞌulmataj kukꞌ pa ri bꞌe, xuqujeꞌ xkitzijoj chi kꞌa te xkichꞌobꞌ uwach ri Jesús are xujach ri kaxlan wa.
36 In ko sta tako govorila, je sam Jezus stal v njihovi sredi in jim reče: »Mir vam bodi.«
Kꞌa tajin na kakitzijoj rij ri xkꞌulmatajik, are xtakꞌatobꞌ ri Jesús chikixoꞌl. “Jaꞌmaril chiꞌwe,” xcha chike.
37 Toda bili so prestrašeni in zgroženi in domnevali so, da so videli duha.
Sibꞌalaj xkixiꞌj kibꞌ pa kikꞌuꞌx chi jun subꞌunel xkilo.
38 Rekel jim je: »Zakaj ste zaskrbljeni? In zakaj v vaših srcih vstajajo misli?
Ri Jesús kꞌut xuta chike: ¿Jas che sibꞌalaj kixiꞌj iwibꞌ? ¿Jas che sibꞌalaj kakabꞌalaj ikꞌuꞌx?
39 Poglejte moje roke in moja stopala, da sem to jaz sam. Potipajte me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.«
Chiwila le waqan xuqujeꞌ le nuqꞌabꞌ. Qas in wi, chinichapaꞌ rech qas kiwilo. Jun uxlabꞌal maj bꞌaq che xuqujeꞌ maj utyoꞌjal, ri in kꞌut utz kinichapo.
40 In ko je tako govoril, jim je pokazal svoje roke in svoja stopala.
Are xbꞌiꞌtaj we riꞌ, xukꞌut ri uqꞌabꞌ xuqujeꞌ ri raqan chkiwach.
41 In medtem ko zaradi radosti niso verjeli ter se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kaj hrane?«
Kꞌamajaꞌ kꞌu kakikojo chi qas areꞌ, rumal ri kiꞌkotemal xuqujeꞌ rumal kemayijanik, ri Jesús kꞌut xuta chike: ¿La kꞌo jastaq tijowik rij iwukꞌ?
42 In dali so mu kos pečene ribe in od satovja.
Xkiya kꞌu chꞌaqaꞌp bꞌolom kar che.
43 In vzel je to ter pred njimi pojedel.
Xukꞌam kꞌut, kꞌa te riꞌ chkiwach xutijo, kꞌa te riꞌ xubꞌij chike:
44 In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih govoril, medtem ko sem bil še z vami, da se morajo izpolniti vse stvari, ki so bile glede mene zapisane v Mojzesovi postavi in v prerokih in v psalmih.«
Are xinkꞌojiꞌ iwukꞌ, xinbꞌij chiꞌwe chi kakꞌulmataj ronojel ri tzꞌibꞌatal loq chwij, pa ri taqanik rech ri Moisés, xuqujeꞌ pa ri kiwuj ri e qꞌalajisal taq rech ri utzij ri Dios, xuqujeꞌ pa ri wuj rech Salmos.
45 Tedaj jim je odprl njihov razum, da so lahko razumeli pisma
Xujaq kꞌu ri kichomabꞌal rech kakichꞌobꞌ ri tzꞌibꞌatal kan pa ri uchoch wuj.
46 in jim rekel: »Tako je pisano in tako se je Kristusu spodobilo trpeti in tretji dan vstati od mrtvih,
Xubꞌij kꞌu chike: Are waꞌ ri tzꞌibꞌatalik: “Ri Cristo kuriq na kꞌax, xuqujeꞌ kakꞌastaj na churox qꞌij.
47 in da bi se kesanje ter odpuščanje grehov oznanjalo v njegovem imenu med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu.
Xuqujeꞌ pa ri ubꞌiꞌ katzijox na ri kꞌexoj kꞌuꞌx xuqujeꞌ ri kuybꞌal mak pa ronojel ri tinimit, kachapleꞌtaj bꞌik pa Jerusalén.”
48 In vi ste priče teh stvari.
Ri ix ix qꞌalajisal taq rech waꞌ we jastaq riꞌ.
49 In glejte, nad vas pošiljam obljubo svojega Očeta, toda ostanite v jeruzalemskem mestu, dokler ne boste opremljeni z močjo od zgoraj.«
Kintaq kꞌu na loq, ri utzujum kan ri nuTat chiꞌwe, xaq jeriꞌ chixkanaj na kanoq pa we tinimit riꞌ, kꞌa kayaꞌtaj na ri chuqꞌabꞌ rech chikajil chiꞌwe.
50 In odvedel jih je ven, prav do Betanije in povzdignil svoje roke in jih blagoslovil.
Te kꞌu riꞌ xuꞌkꞌam bꞌik ri utijoxelabꞌ, chuxukut ri tinimit Betania, xuyak kꞌu ri uqꞌabꞌ xuꞌtewechiꞌj.
51 In medtem ko jih je blagoslavljal, se je pripetilo, [da] je bil ločen od njih in odnesen gor v nebo.
Tajin kꞌu kuꞌtewechiꞌj na are xnajtin chike, rumal xkꞌam bꞌik chikaj.
52 In oni so ga oboževali in se z veliko radostjo vrnili v Jeruzalem
Ri utijoxelabꞌ kꞌut xkiqꞌijilaꞌj, kꞌa te riꞌ sibꞌalaj xekiꞌkotik xetzalij pa ri tinimit Jerusalén.
53 in bili so nenehno v templju in hvalili in blagoslavljali Boga. Amen.
Amaqꞌel kꞌut xekꞌojiꞌ pa ri Templo xkiqꞌijilaꞌj ri Dios.
