Luka 22

1 Torej približal se je praznik nekvašenega kruha, ki se imenuje Pasha. 2 Visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali, kako bi ga lahko ubili, kajti bali so se ljudi. 3 Tedaj je Satan vstopil v Juda, z vzdevkom Iškarijot, ki je bil izmed dvanajsterih. 4 In ta je odšel svojo pot ter se posvetoval z visokimi duhovniki in stotniki, kako bi jim ga lahko izdal. 5 In ti so bili veseli in se obvezali, da mu dajo denar. 6 In obljubil je ter iskal priložnost, da jim ga izda v odsotnosti množice. 7 Potem je prišel dan nekvašenega kruha, ko mora biti zaklano pashalno jagnje. 8 In poslal je Petra ter Janeza, rekoč: „Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo lahko jedli.“ 9 In rekla sta mu: „Kje želiš, da ga pripraviva?“ 10 Rekel jima je: „Glejta, ko vstopita v mesto, vaju bo srečal moški, nesoč lončen vrč vode; sledita mu v hišo, v katero vstopa. 11 Hišnemu očetu pa bosta rekla: ‚Učitelj ti pravi: ‚Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‘‘ 12 In pokazal vama bo veliko opremljeno zgornjo sobo; tam pripravita.“ 13 In onadva sta odšla ter našla, kakor jima je rekel in pripravila sta pashalno jagnje. 14 Ko pa je prišla ura, se je usedel in dvanajst apostolov z njim. 15 Rekel jim je: „S hrepenenjem sem si želel, da bi to pashalno jagnje jedel z vami, še predem trpim, 16 kajti povem vam: ‚Ne bom več jedel od tega, dokler to ne bo izpolnjeno v Božjem kraljestvu.‘“ 17 In vzel je čašo ter se zahvalil in rekel: „Vzemite to in si razdelite to med seboj, 18 kajti povem vam: ‚Ne bom pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.‘“ 19 In vzel je kruh in se zahvalil in ga razlomil ter jim dal, rekoč: „To je moje telo, ki je dano za vas, to delajte v spomin name.“ 20 Podobno tudi čašo po večerji, rekoč: „Ta čaša je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. 21 Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi. 22 In Sin človekov resnično gre, kakor je bilo določeno, toda gorje temu človeku po katerem je izdan!“ 23 In med seboj so se začeli spraševati, kdo izmed njih je bil, da bi storil to stvar. 24 Med njimi pa je bil tudi prepir, kdo izmed njih naj bi bil smatran največji. 25 On pa jim je rekel: „Kralji poganov izvajajo gospostvo nad njimi, in kateri izvajajo oblast nad njimi, so imenovani dobrotniki. 26 Toda vi ne bodite takšni, temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor mlajši in kdor je šef, kakor tisti, ki streže. 27 Kajti kdo je večji, kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ni kdor sedi pri mizi? Toda jaz sem med vami kakor tisti, ki streže. 28 Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih skušnjavah. 29 In določam vam kraljestvo, kakor ga je moj Oče določil meni, 30 da boste lahko jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.“ 31 In Gospod je rekel: „Simon, Simon, glej, Satan je zahlepel, da bi te imel, da te lahko preseje kakor pšenico, 32 toda jaz sem molil zate, da tvoja vera ne opeša; ko pa boš spreobrnjen, okrépi svoje brate.“ 33 In ta mu je rekel: „Gospod, pripravljen sem iti s teboj, tako v ječo, kakor v smrt.“ 34 On pa je rekel: „Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, preden ne boš trikrat zatajil, da me poznaš.“ 35 In rekel jim je: „Ko sem vas poslal brez mošnje in malhe in čevljev ali vam je karkoli manjkalo?“In rekli so: „Nič.“ 36 Potem jim je rekel: „Toda kdor ima mošnjo, naj jo sedaj vzame in prav tako svojo malho; in kdor nima meča, naj proda svojo obleko in enega kupi. 37 Kajti povem vam, da se mora na meni dovršiti še to, kar je pisano: ‚In prištet je bil med prestopnike, ‘kajti stvari glede mene imajo konec.“ 38 In rekli so: „Gospod, glej, tukaj sta dva meča.“On pa jim je rekel: „Dovolj je.“ 39 In prišel je ven ter odšel, kakor je bil navajen, na Oljsko goro in tudi njegovi učenci so mu sledili. 40 Ko pa je bil na mestu, jim je rekel: „Molíte, da ne vstopite v skušnjavo.“ 41 In od njih je bil oddaljen približno za lučaj kamna ter pokleknil in molil, 42 rekoč: „Oče, če si voljan, odstrani to čašo od mene, vendar ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi.“ 43 In prikazal se mu je angel iz nebes ter ga krepil. 44 Medtem ko je bil v neznosni bolečini, pa je še iskrenejše molil in njegov pot je bil kakor bi na zemljo padale velike kaplje krvi. 45 In ko se je dvignil od molitve in prišel k svojim učencem, jih je zaradi bridkosti našel speče 46 in jim rekel: „Čemu spite? Vstanite in molíte, da ne vstopite v skušnjavo.“ 47 In medtem ko je še govoril, zagleda množico in tisti, ki se je imenoval Juda, eden izmed dvanajsterih, je šel pred njimi in se približal Jezusu, da bi ga poljubil. 48 Toda Jezus mu je rekel: „Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?“ 49 Ko so ti, ki so bili okoli njega, videli kaj bo sledilo, so mu rekli: „Gospod ali naj udarimo z mečem?“ 50 In eden izmed njih je udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal njegovo desno uho. 51 In Jezus je odgovoril ter rekel: „Pustite do tod.“In dotaknil se je njegovega ušesa ter ga ozdravil. 52 Potem je Jezus rekel visokim duhovnikom in tempeljskim stotnikom ter starešinam, ki so prišli k njemu: „Ali ste prišli ven, kakor proti tatu, z meči in palicami? 53 Ko sem bil vsak dan z vami v templju, proti meni niste iztegnili rok, toda to je vaša ura in oblast teme.“ 54 Potem so ga vzeli in ga vodili ter ga privedli v hišo vélikega duhovnika. Peter pa je sledil od daleč. 55 In ko so sredi dvorane prižgali ogenj ter skupaj sedli, je Peter sédel mednje. 56 Toda zagledala ga je neka služkinja, ko je sedel poleg ognja in ga tehtno pogledala ter rekla: „Tudi ta človek je bil z njim.“ 57 On pa ga je zanikal, rekoč: „Ženska, ne poznam ga.“ 58 In malo za tem ga je opazil drug ter rekel: „Tudi ti si izmed njih.“Peter pa je rekel: „Človek, nisem.“ 59 In približno eno uro kasneje je še en prepričano potrdil, rekoč: „Resnično, tudi ta pajdaš je bil z njim, kajti Galilejec je.“ 60 Peter pa je rekel: „Človek, ne vem kaj praviš.“In takoj, medtem ko je še govoril, je petelin zapel. 61 Gospod pa se je obrnil in pogledal na Petra. In Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: „Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil.“ 62 In Peter je odšel ven ter se bridko zjokal. 63 Možje, ki so prijeli Jezusa, so ga zasmehovali in ga udarjali. 64 In ko so mu zavezali oči, so ga udarili po obrazu in ga vprašali, rekoč: „Prerokuj, kdo je ta, ki te je udaril?“ 65 In mnogo drugih stvari so bogokletno govorili proti njemu. 66 In takoj, ko je bil dan, so prišli skupaj starešine izmed ljudi, visoki duhovniki ter pisarji in ga odvedli v njihov véliki zbor, rekoč: 67 „Ali si ti Kristus? Povej nam.“On pa jim je rekel: „Če vam povem, ne boste verjeli 68 in tudi če vas vprašam, mi ne boste odgovorili niti mi [ne boste] pustili oditi. 69 Odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje moči.“ 70 Potem so vsi rekli: „Ali si ti potem Božji Sin?“On pa jim je rekel: „Vi pravite, da sem.“ 71 Oni pa so rekli: „Kaj potrebujemo kakršnihkoli nadaljnjih prič? Kajti sami smo slišali iz njegovih lastnih ust.“