Luka 19

1 In Jezus je vstopil [v Jeriho] in šel skozi Jeriho. 2 In glej, tam je bil mož, imenovan Zahej, ki je bil šef med davkarji in je bil bogat. 3 Prizadeval pa si je, da bi videl kdo je bil Jezus, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. 4 In stekel je naprej ter splezal na egiptovsko smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti mimo po tej poti. 5 Ko je Jezus prišel na ta kraj, je pogledal gor, ga zagledal in mu rekel: „Zahej, podvizaj se in pridi dol, kajti danes moram ostati v tvoji hiši.“ 6 In ta je pohitel in prišel dol ter ga radostno sprejel. 7 In ko so to videli, so vsi godrnjali, rekoč: „Ta je odšel, da bi bil gost pri človeku, ki je grešnik.“ 8 Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: „Glej, Gospod, polovico svojih dobrin dam revnim in če sem po krivem obtožen, da sem karkoli vzel od kateregakoli človeka, mu štirikratno povrnem.“ 9 Jezus pa mu je rekel: „Ta dan je prišla k tej hiši rešitev duše, glede na to, da je tudi on Abrahamov sin. 10 Kajti Sin človekov je prišel, da poišče in da reši to, kar je bilo izgubljeno.“ 11 In medtem ko so slišali te stvari, je dodal in povedal prispodobo, kajti bil je blizu Jeruzalema in ker so mislili, da naj bi se Božje kraljestvo prikazalo takoj. 12 Rekel je torej: „Neki visoki plemič je odšel v daljno deželo, da prejme zase kraljestvo in da se vrne. 13 In poklical je svojih deset služabnikov ter jim razdelil deset funtov in jim rekel: ‚Zaposlite se s trgovanjem, dokler ne pridem.‘ 14 Toda njegovi državljani so ga sovražili in za njim poslali sporočilo, rekoč: ‚Nočemo, da bi ta človek zavladal nad nami.‘ 15 Pripetilo pa se je, ko je se vrnil, da je prejel kraljestvo. Potem je ukazal naj te služabnike, katerim je dal denar, pokličejo k njemu, da lahko izve koliko je vsak človek pridobil s trgovanjem. 16 Potem je prišel prvi, rekoč: ‚Gospodar, tvoj funt je pridobil deset funtov.‘ 17 Rekel mu je: ‚V redu, ti dobri služabnik, ker si bil zvest v zelo majhnem, imej oblast nad desetimi mesti.‘ 18 Prišel pa je drugi, rekoč: ‚Gospod, tvoj funt je pridobil pet funtov.‘ 19 In tudi njemu je rekel podobno: ‚Tudi ti bodi nad petimi mesti.‘ 20 In prišel je še en, rekoč: ‚Gospod, glej, tukaj je tvoj funt, ki sem ga hranil v prtiču, 21 kajti bal sem se te, ker si strog človek; jemlješ to, česar nisi položil in žanješ to, česar nisi posejal.‘ 22 On pa mu reče: ‚Po tvojih lastnih ustih te bom sodil, ti zlobni služabnik. Vedel si, da sem bil strog človek, ki jemljem to, kar nisem položil in ki žanjem to, kar nisem posejal. 23 Zakaj torej mojega denarja nisi dal v banko, da bi lahko ob svojem prihodu svojo lastnino zahteval z obrestmi?‘ 24 In rekel je tem, ki so stali poleg: ‚Vzemite od njega funt in ga dajte tistemu, ki ima deset funtov.‘ 25 (Oni pa so mu rekli: ‚Gospod, ta ima deset funtov.‘) 26 Kajti povem vam: ‚Da se bo vsakemu, ki ima, dalo; od tistega, ki nima, pa se bo odvzelo celó to, kar ima.‘ 27 Toda tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz vladal, privedite sèm in jih pokončajte pred menoj.‘“ 28 In ko je tako govoril, je šel pred njimi ter se vzpenjal v Jeruzalem. 29 Pripetilo pa se je, ko je prišel blizu Bétfage in Betanije, pri gori, ki se imenuje Oljska gora, [da] je poslal dva izmed svojih učencev, 30 rekoč: „Pojdita v vas nasproti vama, v kateri bosta ob svojem vstopu našla privezano žrebe, na katerem človek še nikoli ni sedel; odvežita ga in ga privedita sèm. 31 Če pa vaju katerikoli človek vpraša: ‚Zakaj ga odvezujeta?‘mu recita takole: ‚Ker ga potrebuje Gospod.‘“ 32 In onadva, ki sta bila poslana, sta šla svojo pot in našla tako, kakor jima je povedal. 33 In ko sta odvezovala žrebe, so jima lastniki le-tega rekli: „Zakaj odvezujeta žrebe?“ 34 Onadva pa sta rekla: „Gospod ga potrebuje.“ 35 In privedla sta ga k Jezusu in svoje obleke vrgla na žrebe ter nanj posadila Jezusa. 36 In ko je šel, so na pot razgrinjali svoja oblačila. 37 Ko je prišel blizu, torej celó k pobočju Oljske gore, se je celotna množica učencev pričela veseliti in z močnim glasom hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli, 38 rekoč: „Blagoslovljen naj bo Kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem, v nebesih mir in slava na višavah.“ 39 Nekaj farizejev izmed množice pa mu je reklo: „Učitelj, oštej svoje učence.“ 40 In odgovoril jim je in jim rekel: „Povem vam, da če naj bi ti molčali, bodo takoj kamni zavpili.“ 41 Ko pa je prišel bliže, je zagledal mesto ter se razjokal nad njim, 42 rekoč: „Če bi ti spoznalo, celó ti, vsaj na ta tvoj dan, stvari, ki pripadajo tvojemu miru! Toda sedaj so skrite pred tvojimi očmi. 43 Kajti nadte bodo prišli dnevi, ko bodo tvoji sovražniki okoli tebe nasuli okope in te obkolili in te stiskali na vsaki strani 44 in zravnali te bodo z zemljo in tvoje otroke v tebi; in v tebi ne bodo pustili enega kamna na drugem, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.“ 45 In odšel je v tempelj ter pričel izganjati te, ki so v njem prodajali in te, ki so kupovali, 46 rekoč jim: „Pisano je: ‚Moja hiša je hiša molitve, ‘toda vi ste jo naredili za brlog razbojnikov.“ 47 In vsak dan je učil v templju. Toda visoki duhovniki in pisarji in vodje ljudstva so si prizadevali, da ga pokončajo, 48 pa niso mogli najti kaj bi lahko storili, kajti vsi ljudje so ga zelo pozorno poslušali.